izpis_h1_title_alt

Duševno in čustveno zdravje otrok v slovenskih "zdravih šolah"
Turnšek, Nada (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPFQVBY0 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Analiza je del pilotske raziskave duševnega zdravja šolarjev v Evropski mreži zdravih šol v katero je zajeto tudi 11 slovenskih šol. Ugotavlja kakšna so pojmovanja učencev o njihovem duševnem in čustvenem zdravju. Uprabljene metode zbiranja podatkov so prilagojene osnovnošolski populaciji. Podatki so kvalitativni in so analizirani s postopkom tvorjenja sistema kategorij in podkategorij. Najpogosteje dela otroke srečne in zadovoljne to, kar doživljajov odnosih z drugimi ljudmi, zlasti s prijatelji in družinskimi člani, ter skupne aktivnosti. Doživljanje učne neuspešnosti je najpogostejši vir nezadovoljstva; zrcali se tudi v odnosih v družini, otrokovem spločnem dojemanju sebe in vključevanju v vrstniške skupine. Vzroke za učno neuspešnostotroci večinoma pripisujejo sebi. Izkušnje v odnosih s "pomembnimi drugimi" so obenem tudi vir nezadovoljstva. Izkušnja doseganja (neke vrste) uspeha, je pomembna komponenta doživljanja in sprejemanja sebe. S starostjo upada pomen materialnih dobrin in narašča pomen samopodobe kot vira nezadovoljstva otrok. Otroci se nagibajo k dejavnim strategijam reševanja življenjskih problemov in stisk. Pogosto pri tem poiščejo pogovor s starši, pomembno vlogo pri svetovanju pa imajo tudi prijatelji. Če bi želeli podatke uporabiti za načrtovanje intervencijskih programov promocije duševnega in čustvenega zdravja, bi bilo potrebno na posameznih na posameznih identificiranih problemskih sklopih, kot je npr. šolski prostor in učna neuspešnost, raziskovanje poglobiti. Prav tako bi bilo smiselno ugotavljati, kako duševno zdravje učencev vidijo učitelji (in/ali starši) in kje so najboljočitna razhajanja s pojmovanji otrok.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sreča, samopodoba, vrstniki, življenjski problemi, zdravstvena psihologija, čustva, zdrave šole, otroci, osnovnošolci, duševno zdravje, Slovenija
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano (r6)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:1995
Založnik:Društvo psihologov Slovenije
Št. strani:str. 61-94
Številčenje:Vol. 4, št. 1/2
UDK:37(497.4)
ISSN pri članku:1318-1874
COBISS.SI-ID:16126557 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:435
Število prenosov:102
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del revije

Naslov:Psihološka obzorja
Založnik:Društvo psihologov Slovenije
ISSN:1318-1874
COBISS.SI-ID:3084808 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental and emotional health of children in Slovene health promoting schools
Izvleček:
This analysis, which makes part of a pilot study on the mental health of pupils attending eleven primary schools included in the Slovene Network of Health Promoting schools, deals with the children's perception of their mentaland emotional health. The methods of data acquisition were adopted to the primary school-age population; qualitative data were analysed by the method using a system of categories and sub-categories. What most usually makes children happy and satisfied is their relationships with other people, mostly their friends and family members, as well as their participation in joint activities. On the other hand, failure at work is the most common reasonfor their feeling unhappy and miserable. This failure is reflected in family relationships, as well as in the child's self-image and his ability to participate in peer groups. Children mostly blame themselves for their poor school record. Unsatisfactory relationships with the "significant others" may also be an important source of their unhappiness. Being successful, to some extent at least, is an important factor which promotes the child's confidenceand self-acceptance. As the child grows older, the importance of material goods gradually decreases and the child's self-image becomes his mainconcern and potential source of his happiness. Children begin to use active strategies to solve their problems and find the way out of their distress; they increasingly seek advice of their parents and friends, the later playing a crucial role in their decision making. In order to use the obtained data for the drawing up of effective programmes of mental and emotional health promotion, certain problem complexes identified in this study, e.g. school setting and poor academic performance, need to be explored in more depth. In this context it would also be judicious to find out how the mental health of schoolchildren is perceived by the teachers and/or parents, and in which aspects their perception differs most notably from that of the pupils.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj