Na devetih raziskovalnih ploskvah v dobovih in gradnovih gozdovih v Sloveniji smo proučili entomofavno. Določili smo 35 vrst žuželk ter dva rodova iz 13 družin. Defoliacija hrastovega listja je bila 10 do 90 %. Več kot 80 % defoliacij sta povzročila veliki in mali zimski pedic (Erannis defoliaria Cl.,Operophthera brumata L.). Zavijači so pomembna skupina škodljivcev hrastovega listja in želoda: najštevilnejši je bil zeleni hrastov zavijač - Tortrix viridana L., sledili so mu Archips crataegana Hb. ter vrsti Laspeyresia splendana Hb. in Laspeyresia amplana Hb. Razmerje pojavljanja pozne in zgodnje hrastove grizlice (Apethymus abdominalis Lep. in Apethymus braccatus Gmel.) je bilo 9 : 1. Miner hrastovega listja (Tischeria complanellaHb.) je v zadnjih desetih letih močno napadal hrastov pomladek. Hrastov semenar (Balaninus glandium Mrsh.) in leskov semenar (Balaninus nucum L.) sta bila pomembna elodova škodljivca. V Prekmurju je bila v času gradacije defoliatorjev povečana gostota populacij njihovih predatorjev, kot so krešiči in mrharji (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L.). Prisotnost predatorjev po gradaciji gosenic defoliatorjev je kazala na dober mehanizem regulacije naravnega ravnovesja v sestojih. Na osnovi analize lahko trdimo, da je zdravstveno stanje hrastovih gozdov v Sloveniji boljše kot na Hrvaškem ter v jugovzhodni Evropi.
|