International fragmentation of production and firm productivity : evidence from Slovenian manufacturing firms

Burger, Anže (avtor)

Vedno večje število podjetij se odloča za zunanje izvajanje neključnih funkcij z namenom zniževanja stroškov in osredotočanja na ključne kompetence. Članek prispeva k omejenemu naboru empirične literature na temo kavzalne povezanosti čezmejnega zunanjega izvajanja proizvodnje vmesnih dobrin in produktivnosti podjetja. Namen raziskave je preveriti prisotnost pozitivnega učinka mednarodnega zunanjega izvajanja del pri produktivnosti podjetij. V ta namen uporabim panelno podatkovno bazo slovenskih podjetij iz predelovalne industrije v obdobju 1994-2005 s podrobnimi računovodskimi informacijami, podatki o mednarodni trgovini na ravni podjetij in podatki o neposrednih tujih investicijah. Primerjava značilnosti podjetij z izključno domačimi viri vmesnih proizvodov ter uvoznikov brez neposredne tuje investicije v tujini in z njo potrdi teoretične napovedi glede vrstnega reda skupin podjetij po uspešnosti poslovanja. Najproduktivnejša, največja in najbolj kapitalno intenzivna so podjetja, ki uvažajo inpute in imajo v tujini tudi vsaj eno investicijo, sledijo jim uvozniki brez izhodnih neposrednih tujih investicij, najslabša po omenjenih kazalcih pa so na domači trg vmesnih dobrin omejena podjetja. Produktivnost, velikost in kapitalna intenzivnost so tudi pozitivno korelirane z deležem uvoženih inputov v celotnih materialnih stroških, številom različic uvoženih vmesnih dobrin in številom držav, iz katerih prihajajo vmesne dobrine. Z ekonometričnimi tehnikami paritve na podlagi ocenjenih verjetnosti (angl. propensity score matching) nato testiram, ali podjetja, ki začnejo uvažati inpute, kasneje postanejo bolj produktivna. Analiza potrdi kavzalnost med uvozom in dvigom produktivnosti, saj novi uvozniki vmesnih proizvodov postanejo statistično značilno bolj produtivni od primerljivih kontrolnih podjetij. Učinek za prvo leto uvažanja dela vstopnih inputov iz tujine je povečanje produktivnosti dela v višini 550 tisoč SIT dodane vrednosti na zaposlenega. Glede na povprečje v predelovalni industriji v obdobju 1994-2005 (2.680 tisoč SIT) ta prirast predstavlja 20-odstotno rast dodane vrednosti na zaposlenega. Učinek se zmanjša, vendar ostane značilen tudi v naslednjem letu po začetku uvažanja inputov iz tujine, v kasnejših obdobjih pa izgine. Kljub kratkoročnemu učinku na povečanje rasti produktivnosti pa razlika v produktivnosti med novimi uvozniki vmesnih proizvodov in primerljivimi, na domači trg omejenimi podjetji raste v času še naprej: po štirih letih uvažanja je dodana vrednost na zaposlenega za približno 1 milijon SIT višja kot v kontrolnih podjetjih. To predstavlja 35-40-odstotno povečanje glede na povprečno produktivnost dela v opazovanem obdobju. Tudi z vidika skupne faktorske produktivnosti je dodatna dosežena rast produktivnosti v prvem letu uvoza vmesnih dobrin impresivna: v povprečju se produktivnost v novih uvoznikih poveča za 20 odstotnih točk hitreje kot v kontrolnih neuvoznikih. V drugem letu po začetku uvažanja dela inputov iz tujine se premija v rasti skupne faktorske produktivnosti zniža na 5 %, zatem pa novi uvozniki ne povečujejo svoje produktivnosti več značilno hitreje kot podobna domača podjetja. Do konca četrtega leta uvažanja vmesnih proizvodov znaša kumulativno povečanje produktivnosti nad tisto v kontrolni skupini podjetij okrog 35 odstotnih točk. Dodatne regresije na podlagi razlik v razlikah pokažejo, da uvozniki vmesnih proizvodov z neposrednimi naložbami v tujini ne povečujejo produktivnosti značilno hitreje kot uvozniki brez naložb v tujini, vendar pa podjetja v tuji lasti v povprečju rastejo hitreje kot novi uvozniki v domači lasti. Rezultati empirične analize podjetij slovenske predelovalne industrije torej kažejo, da mednarodna fragmentacija proizvodnega procesa v smislu nabave vmesnih proizvodov iz tujine povečuje rast produktivnosti v prvih nekaj letih po začetku uvažanja. Poleg tega raven produktivnosti v novih uvoznikih naraste glede na produktivnost v podjetij z izključno domačo nabavo inputov in ostane statistično značilno višja tudi srednjeročno.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Založnik: Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
• Leto izida: 2010
• Št. strani: Str. 33-49
• Številčenje: Letn. 44, št. 3/4
• PID: 20.500.12556/RUL-56686
• UDK: 334.72
• ISSN pri članku: 1318-2803
• COBISS.SI-ID: 512297340
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: IB revija
• Skrajšan naslov: IB rev.
• Založnik: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
• ISSN: 1318-2803
• COBISS.SI-ID: 38115584

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: evidence from Slovenian manufacturing firms

Izvleček

An increasing number of firms contract out business activities to foreign providers to cut costs and stay focused on their core capabilities. This paper contributes to a limited body of empirical research on the relationship between offshoring of intermediate inputs and firm productivity. I use a unique firm-level panel data set of Slovenian manufacturing firms operating in the 1994-2005 period with detailed accounting information and foreign-trade data. Using propensity-score matching techniques combined with the difference-in-differences approach, I consider whether firms that start importing intermediate inputs become more productive. The results imply that new importers receive a temporary boost in productivity growth and increase their productivity level relative to a non-importing control group over the medium term. In the first year, offshoring brings about a 20% increase in labour productivity and an equivalent growth of total-factor productivity. Despite the short-lived excess year-on-year growth rates of productivity relative to non-importers, the cumulative gain in productivity of new importers after four years remains significant, at around 37% for labour productivity and 35% for total-factor productivity.

• Ključne besede: produktivnost, paritev z razlikami v razlikah, proizvodnja vmesnih proizvodov