V članku se ukvarjava z analizo heteronormativnosti v kontekstu hrvaškega šolskega sistema, zlasti v zagrebških srednjih šolah. Analiza je zasnovana na podatkih iz raziskave stališč in mnenj o homoseksualnosti, ki je bila opravljena na vzorcu 322 dijakov in dijakinj ter 117 učiteljev in učiteljic iz devetih srednjih šol. Raziskava je pokazala na vseprisotnost predsodkov in stereotipov o gejih in lezbijkah. Tako dijaki kot učitelji so izražali diskriminatorna stališča glede vidnih/javnih izrazov neheteronormativnih spolnih in seksualnih identitet. Skoraj tretjina vprašanih dijakov je poročala, da so že uporabili verbalno ali fizično nasilje proti osebi, za katero so domnevali, da je istospolno usmerjena. Zbrane rezultate analizirava v povezavi z (ne)obstojem in (ne)vidnostjo LGBT-vsebin v šolskem kurikulumu in učbenikih. Na koncu razpravljava še o nedavni (september 2012) vpeljavi zdravstvene vzgoje v kurikulum, ki je prvič v hrvaški šolski sistem vnesla vsebine, povezane s 'sprejemanjem seksualne različnosti' ter 'stigmatizacijo in diskriminacijo seksualnih manjšin', ter o odzivih katoliške cerkve in drugih verskih organizacij na 'vpeljavo homoseksualnosti v hrvaške šole'.
|