Vpliv svetlobe na razrast bukovega mladovja v gospodarskem gozdu in pragozdu na dinarskih jelovo-bukovih rastiščih Kočevskega Roga : magistrsko delo

Roženbergar, Dušan (avtor), Diaci, Jurij (mentor), Brus, Robert (komentor), Batič, Franc (recenzent)

Raziskave bukovega mladovja različne starosti smo opravili v pragozdnem rezervatu Rajhenavski Rog in na primerljivih rastiščih v gospodarskih sestojihv gozdnogospodarskih območjih Kočevje in Novo mesto. Raziskavo smo opravili v sestojnih vrzelih z mladovjem, praviloma ne višjim od 2 m, in obravnavali vrzeli velike od 200 do 1200 m2. Na vsaki raziskovalni ploskvi znotraj vrzeli smo merili in ocenjevali različne parametre in med njimi tudi obliko razrasti terminalnega poganjka (enoosen, rogovilast ali metlast) ter obliko razrasti celotnega osebka bukovega mladovja (enoosen raven, deformacijastebla ali plagiotropen). Na vseh točkah smo izmerili svetlobo. V vrzelih srednje vrednosti relativne svetlobe niso presegale 17 %, pod zastorompa so bile okoli 3 %, kar je blizu minimuma, ki še omogoča nemoten razvoj pomladka. Z vidika bodoče kakovosti bukovih dreves so najbolj neugodne metlasta in rogovilasta razrast glavnega poganjka, ter plagiotropna razrast celotnega osebka bukovega mladja. Delež osebkov z metlasto razrastjo glavnega poganjka se povečuje, osebkov s plagitropno razrastjo pa zmanjšuje, s povečevanjem vrednosti relativne direktne in razpršene svetlobe. Med deleži posameznih tipov razrasti osebkov bukovega mladovja razlik med gospodarskim gozdom in pragozdom nismo ugotovili. V obeh primerih je okoli 40 % vseh osebkov imelo neugodno razrast, kar ob zadostni gostoti in predpostavki, da nidrugih izrazitih neugodnih dejavnikov, ki bi povečevali smrtnost osebkov bukovega mladovja, ne pomeni izrazitega problema pri negi mlajših razvojnih faz.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: ekologija pomlajevanja, Fagus sylvatica, bukev, Abies alba, bela jelka, svetloba, pragozdovi, sonaravno gojenje, morfologija, oblika krošnje
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [D. Roženbergar]
• Leto izida: 2007
• Št. strani: X, 107 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-45
• UDK: 630*18+630*22(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 2121126
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

ROŽENBERGAR, Dušan, 2007, Vpliv svetlobe na razrast bukovega mladovja v gospodarskem gozdu in pragozdu na dinarskih jelovo-bukovih rastiščih Kočevskega Roga : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : D. Roženbergar. [Dostopano 8 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=45

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

We conducted the study in the Rajhenavski Rog forest reserve, an old-growth beechfir dominated stand, and adjacent managed stands in the Dinaric mountain region located in the south-eastern part of Slovenia. From 2000-2002, we measured radiation and branching type of 1953 dominant beech seedlings on 531 plots established in gaps and locations under the canopy. The results showed that in gaps larger than 500 m2, radiation levels were higher and more variable in the managed forest. While light conditions significantly influenced beech seedling architecture, no major differences were found between the managed and old-growth forest. The probability of broom shaped beech seedling tops increased, while the probability of plagiotropic branchingdecreased with increasing radiation. In all cases around 40 % of seedlings showed undesirable branching types, which should leave enough quality seedlings for normal development of a high-quality stand. With this inmind, we can say that selective management in beech-fir forests, if practiced intensively and with special care for young beech trees with desirable architecture, can provide good economical results and high quality beech timber.