Izhodišče: Članek raziskuje spolne neenakosti v zdravju na osnovi subjektivnih ocen zdravja, dostopnosti do zdravstvenih storitev ter zaupanja v zdravstveni sistem med različnimi socialnimi kategorijami žensk v Sloveniji. Metode: Analiza temelji na raziskavi Slovensko javno mnenje (ISSP-modul zdravje), ki je bila izvedena v letu 2011 na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. V analizi smo proučevali razlike med spoloma in razlike med različnimi socialno-ekonomskimi kategorijami žensk v samooceni zdravja ter pri nekaterih drugih sorodnih temah, kot so: zaupanje v zdravnike, zaupanje v zdravstveni sistem, dostop do zdravstvenih storitev in splošen odnos do zdravstvenega sistema v Sloveniji. Rezultati: Podatki kažejo močno povezavo med subjektivno oceno zdravja in socialno-ekonomskim položajem žensk. Slabo telesno in duševno zdravje se povezuje z nizkimi dohodki, nizko stopnjo izobrazbe, nižjimi družbenimi razredi. Podatki kažejo tudi močno podporo ohranjanju dostopnega javnega zdravja, kot ga poznamo v Sloveniji. Zaključki: Neoliberalne ekonomske reforme (zdravstva) najbolj udarijo po ranljivih družbenih kategorijah; ženske so pri tem še posebej izpostavljene. Uporaba neplačanega dela žensk v družini sodi med osnovne neoliberalne varčevalne strategije. Te želijo čim več skrbstvenega in zdravstvenega dela v družinah prevaliti z države na ramena družinskih članov, kar pomeni predvsem žensk. V takšnih okoliščinah je razumljivo slabše subjektivno ocenjevanje zdravja pri ženskah. Še več, gre za vzpostavljanje pogojev, ki tudi realno lahko vodijo v slabše zdravje ženskega prebivalstva v Sloveniji.
|