Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Lesni pepel kot sekundarno vezivo v betonu : diplomska naloga
ID
Turk, Anita
(
Avtor
),
ID
Bokan-Bosiljkov, Violeta
(
Mentor
)
Več o mentorju...
,
ID
Mladenovič, Ana
(
Komentor
)
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(1,55 MB)
MD5: 6F7A356A91007A91F786A9519010603C
PID:
20.500.12556/rul/b5ddacef-9a5e-4942-a78b-adb9bc25a182
ZIP - Priloga,
prenos
(2,03 MB)
MD5: 0076B2EFFAFDB02692F1FEA4A07B01CD
PID:
20.500.12556/rul/dcde739c-fe19-47f9-b064-499809a9610f
Galerija slik
Izvleček
Diplomska naloga obravnava vpliv lesnega pepela na mehanske, fizikalne, kemične in mineraloške lastnosti betona v svežem in strjenem stanju. Cementno vezivo smo nadomestili z lesnim pepelom v različnih količinah (10, 15 in 20 mas %). V okviru preiskav smo uporabili štiri različne pepele iz podjetij, kjer lesni pepel predstavlja odpadek iz njihove proizvodnje. Na začetku smo z reološkimi raziskavami preverili, kako pepel vpliva na lastnosti svežega betona. Nato smo na podlagi rezultatov tlačne, upogibne in cepilne trdnosti po 7 in 28 dneh ugotovili, kateri beton s pepelom daje najvišje trdnosti in kakšne so le te v primerjavi s trdnostmi referenčne sestave betona brez lesnega pepela. Z meritvami spreminjanja dolžin prizem s časom smo ugotavljali, kakšen vpliv ima lesni pepel na krčenje betona. Potem, ko so se deformacije zaradi krčenja umirile, smo prizme namočili v vodo za 42 dni in tedensko spremljali spremembo dolžin in mas prizem ter z merilnim instrumentom GrindoSonic določali dinamični modul elastičnosti. Na koncu smo na prizmah ponovno določili tlačno, upogibno in cepilno trdnost betonov in rezultate primerjali s tistimi pri starosti 28 dni.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
gradbeništvo
,
diplomska naloga
,
UNI
,
B-VOI
,
lesni pepel
,
strižna napetost na meji tečenja
,
plastična viskoznost
,
tlačna trdnost
,
upogibna trdnost
,
cepilna trdnost
,
krčenje
,
nabrekanje
,
dinamični modul elastičnosti
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Tipologija:
2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:
FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:
Ljubljana
Založnik:
[A. Turk]
Leto izida:
2014
Št. strani:
2 zv. (XIV, 48 str.); (IV,19 str.), [7] str. pril.
PID:
20.500.12556/RUL-32765
UDK:
691.3(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:
6922593
Datum objave v RUL:
10.07.2015
Število ogledov:
4517
Število prenosov:
1659
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
TURK, Anita, 2014,
Lesni pepel kot sekundarno vezivo v betonu : diplomska naloga
[na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : A. Turk. [Dostopano 27 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=32765
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Wood ash as a secondary binder in concrete
Izvleček:
This graduation thesis deals with the impact of wood ash on the mechanical, physical, chemical and mineralogical properties of fresh and hardened concrete. Cement binder was replaced by wood ashes in various quantities (10, 15 and 20 wt. %). In the framework of the study, we used four different ashes from companies where wood ash represents a waste from their production. At the beginning we studied the impact of ashes on fresh concrete rheology. On the basis of the results of compressive, bending and splitting tests after 7 and 28 days, we determined which concrete with ash gives the highest strength and we compared the obtained results to the strengths obtained for the reference concrete without wood ash. By measurements of time dependent length change of the prisms we tried to find out the influence of the wood ash on the concrete shrinkage. After the shrinkage of the prisms had stabilised we put the prisms in water for 42 days. Every week we measured the changes in length and mass of the prisms and determined the dynamic modulus of elasticity, by using a measuring instrument GrindoSonic. At the end we once again determined compressive, flexural and splitting strengths of concrete mixtures and compared the obtained results to the strengths obtained at the age of concrete equal to 28 days.
Ključne besede:
wood ash
,
yield value
,
plastic viscosity
,
compressive strength
,
bending strength
,
splitting strength
,
concrete shrinkage
,
concrete swelling
,
dynamic modulus of elasticity
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Izvajanje izravnalnih ukrepov po Schengenski konvenciji v Republiki Sloveniji in v sosednjih državah
Zaposlitveni trendi kot posledica uvajanja schengenskega režima v Republiki Sloveniji
Konvencija o prihodnosti Evrope in Slovenija
Slovenija in Schengen
Vpliv širitev Evropske unije na izgradnjo evropske idntitete
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Meja z Republiko Avstrijo
Več plati Schengena
Organizacija protokolarnega dogodka
Izvajanje schengenske evalvacije v Sloveniji
Poslovanje v evropskem prostoru
Nazaj