Zahtevne transkriptomske študije, ki vključujejo poskuse na živih živalih, je mogoče nadomestiti z ustreznimi in vitro modeli. Cilj naše raziskave je bil vzpostaviti celično linijo epitelnih celic, pridobljenih iz primarne celične kulture kozje mlečne žleze v laktaciji. Žlezno tkivo kože (Capra hircus) sanske pasme smo razgradili v raztopini kolagenaze in hialuronidaze in nacepili v plastične posodice. Pri rasti na plastični podlagi so se pojavile značilne epitelne strukture v obliki tlakovcev in večje celice nepravilnih oblik, ki so po zunanjosti ustrezale mioepitelnim celicam. Ob dodatku laktogenih hormonov (inzulin, hidrokortizon, prolaktin) v medij in po daljšem obdobju rasti ter ob visoki gostoti celic na plastični podlagi so se oblikovale kupolaste strukture, ki so posledica diferenciacije zaradi medceličnih interakcij. Za karakterizacijo različnih celičnih tipov smo uporabili imunofluorescenčno barvanje ya [alfa]-aktin gladkih mišic, vimentin in različne citokeratine. Z barvanjem smo potrdili prisotnost epitelnih in mioepitelnih celic. Popolno diferenciacijo celic smo dosegli z gojenjem na komercialno pripravljenem matriksu, ki posnema bazalno membrano in vsebuje laminin, kolagen IV in različne rastne faktorje. Celice so se na podlagi iz ekstracelularnega matriksa in ob dodatku laktogenih hormonov morfološko in funkcionalno diferencirale. Nastale so sferične strukture, podobne alveolam mlečne žleze v laktaciji. Z reverzno verižno reakcijo s polimerazo (RT-PCR) smo na izolirani RNA preverili prisotnost mRNA za mlečne proteine.
|