izpis_h1_title_alt

Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa l.) v Sloveniji
Jerina, Klemen (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://eprints.gozdis.si/227/1/zbgl%2D81%2D1.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Številčnost in območje razširjenosti divjega prašiča (Sus scrofa L.) sta se v Sloveniji in drugih evropskih državah v zadnjih desetletjih občutno povečala; posledično so narasle tudi škode, ki jih povzroča v kmetijstvu. V raziskavi smo preučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na prostorsko razporeditev divjega prašiča, in za Slovenijo ugotovili njegovo sedanje in potencialno območje razširjenosti. Raziskava temelji na velikem vzorcu (N = 5.977) georeferenciranih lokacij odvzema prašiča iz vse Slovenije in GIS-podatkovnih plasteh (25 okoljskih spremenljivk). Analize kažejo, da so gostote divjega prašiča največje v območjih: (a) z večjo razpoložljivosti energijsko bogate hrane (odrasli sestoji listavcev, krmišča) in dostopnostjo kritja (kmetijske površine blizu gozda, sukcesijske površine); (b) kjer so temperature visoke, zime mile, z malo snega (verjetnost rabe narašča s temperaturo in upada s količino padavin). Njegova prostorska razporeditev je odvisna tudi od gozdnatosti in stopnje fragmentacije gozda. Zdaj poseljuje 55 % Slovenije, njegov potencialni habitat pa obsega 67 % države. Razširjenost inštevilčnost divjega prašiča se bosta zato verjetno še povečevala, zlasti če se bodo nadaljevali sedanji trendi okoljskih sprememb (naraščanje temperature,povečevanje gozdnatosti, izginjanje iglavcev).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:divji prašič, prostorska razporeditev, okoljski dejavniki, fragmentacija, dopolnilno krmljenje, model habitata, logistična regresija
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2006
Št. strani:str. 3-20
Številčenje:Št. 81
UDK:630*11(045)
ISSN pri članku:0351-3114
COBISS.SI-ID:1806246 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:858
Število prenosov:384
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Population size and range of wild boar (Sus scrofa L.) have increased significantly during the past decades in Slovenia, as well as in other European countries. Simultaneously, this has caused an increase in agricultural damages. In this study, we examined the influence of various environmental factors on wild boar spatial distribution, and identified its current and potential population distribution range for Slovenia. The researchis based on a large sample (N = 5.977) of georeferenced locations of boar harvested from the entire country and on GIS data layers (25 environmental variables). Analyses revealed that wild boar densities are highest in areas: (a) with outstanding availability of energy-rich food items (i.e. adult deciduous forests with high hard mast production and supplemental feeding places) and good cover accessibility (i.e. agricultural areas near forests and early successional areas); (b) where the temperatures are high andwinters are mild with low snowfall (the probability of use increases with temperature and decreases with quantity of precipitation). Spatial distribution of wild boar also depends on the percentage of forests and the level of forest fragmentation (i.e. size of forest fragments). Currently, boars inhabit 55% of Slovenia, yet the potential habitat extends up to 67% of the country. The wild boar population size and range are therefore likely to increase, especially if the current trends of environmental changes continue, such as rising temperatures, increased forested area, and a decrease in coniferous trees.

Ključne besede:wild boar, Sus scrofa L., spatial distribution, environmental factors, fragmentation, supplemental feeding, habitat model, logistic regression

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj