izpis_h1_title_alt

Pomen poznavanja nacionalnega značaja in kulturnih posebnosti za slovensko gospodarsko diplomacijo : primer Hrvaške in Srbije
ID Rašković, Matevž (Avtor), ID Svetličič, Marjan (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip2011_3_Raskovic_Svetlicic.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Kljub naraščajočemu preučevanju kulture in njenih razsežnosti (dimenzij) na področjih mednarodnega poslovanja in mednarodnih odnosov v zadnjih desetletjih tovrstna preučevanja pogosto zanemarjajo vprašanje in analizo nacionalnega značaja. Ta se je zlasti na področju antropologije in socialne psihologije uveljavil kot samostojen teoretični konstrukt. Ugotavljava, da naraščajoča vloga in zanimanje za gospodarsko diplomacijo v okviru teorije mednarodnih odnosov lahko veliko pridobita s podrobnejšim razumevanjem in vključitvijo koncepta nacionalnega značaja, saj ta omogoča boljše razumevanje in predvidevanje vedenjski odzivov tujih predstavnikov posameznih držav v okviru komunikacijskih in pogajalskih sestavin diplomatskih odnosov. Namen pričujočega članka je zapolniti vrzel pri izključenosti koncepta nacionalnega značaja v slovenski literaturi na področju gospodarske diplomacije ter opredeliti in predstaviti koncept nacionalnega značaja ter njegovo uporabnost za diplomatsko prakso. Glavni cilj članka je na primeru izbranih držav nekdanje Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška in Srbija) prikazati in analizirati najpomembnejše sestavine njihovih nacionalnih značajev, predstaviti njihove medsebojne podobnosti in razlike ter potrditi tezo o razmeroma veliki socio-kulturni raznolikosti znotraj primerjanih držav. Primerjava posameznih socio-kulturnih sestavin in značilnosti nacionalnih značajev omenjenih treh držav potrjuje tezo o relativno visoki kulturni in nacionalni značajski heterogenosti ter izpostavi vrsto implikacij za učinkovitejše delovanje slovenske gospodarske diplomacije v izbranih državah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gospodarska diplomacija
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2011
Št. strani:Str. 776-799, 818
Številčenje:Letn. 48, št. 3
PID:20.500.12556/RUL-23205 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:341.7(497.4):159.922.4(497.5+497.11)
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:30490205 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:925
Število prenosov:148
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Despite growing interest in the study of culture and its dimensions in international business and international relations literature over the last few decades, most analyses neglect the issue of national character and its impact on international economic relationships. The concept of national character has emerged from the anthropology and social psychology literature. We believe the increased importance and interest in business diplomacy within the framework of international relations can gain substantially by addressing the issue and by analysing the concept of national character because this helps in anticipating the behavioural responses of foreign "partners" within the myriad communication and negotiation elements of diplomatic relationships. The purpose of this paper is to fill in the gap related to the exclusion of the concept of national character in the Slovenian (business) diplomacy literature, and to define and operationalise the concept of national character in terms of its usefulness for diplomatic practice. The basic goal of the paper is to show via the example of ex-Yugoslav countries (Slovenia, Croatia and Serbia) the most important elements of their national characters, addressing both their universality and contingency. We confirm the hypothesis that these selected ex-Yugoslav countries are by no means culturally heterogeneous through our comparisons, and further conclude with a series of recommendations and the implications these differences hold for the functioning of Slovenian business diplomacy in these selected countries.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj