Retorika sprave v postkomunistični Sloveniji : analiza govora predsednika Kučana v Kočevskem Rogu julija 1990

Škerlep, Andrej (avtor)

Avtor v članku obravnava spravno retoriko v obdobju najbolj intenzivnega procesa tranzicije. Najprej na kratko predstavi osnovne elemente retorične kritike, nato pa jo uporabi kot metodo za analizo spravne retorike v govoru predsednika Milana Kučana, ki ga je imel 8. julija 1990 na žalni slovesnosti pred grobiščem v Kočevskem Rogu. Ugotavlja, da so bile družine pobitih domobrancev ter njihovi simpatizerji potlačena, nepriznana manjšina, ki je v tranziciji potrebovala uradno simbolno pripoznanje. Dosežek predsednikove spravne retorike leta 1990 je, da je z dovršenim retoričnim govorom priznal potlačeno manjšino na način, ki ni odtujil drugega pola političnega spektra, ter tako dosegel minimalno soglasje med zgodovinsko ideološko sprtima taboroma, ki je bilo potrebno za uspešno uresničitev projekta osamosvojitve.

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2009
• Št. strani: Str. 839-856
• Številčenje: Letn. 46, št. 6
• PID: 20.500.12556/RUL-23059
• UDK: 808.5:323"1990"(497.4)
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 29072221
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The author explores the reconciliation rhetoric at the time of the most intense transition process in Slovenia. At first the basic elements of rhetorical criticism are presented, then it is used as a method for analysis of reconciliatory rhetoric in the speech of president Milan Kučan, given on July 8th, 1990 at the commemoration ceremony at the burial ground in Kočevski Rog. It is claimed that the families and sympathizers of Home Guard soldiers, executed without due legal process at the end of Second World War, had been an unrecognized and deprevileged minority, that had to be recognized in the process of transition. The achievement of presidentćs reconciliatory rhetoric in 1990 is that his masterful rhetorical speech recognized the suppressed minority in such a way that it did not alienate the opposing political side. With his rhetoric the president put together a minimal consensus between ideologically opposing sides that was necessary for the realization of national independence.