Prispevek razpravlja o problemu tranzicije sistema blaginje v Bosni in Hercegovini. Avtorica se na začetku usmeri na poglavitne točke tranzicije in izpostavi izvirne značilnosti bosanske izkušnje. V nadaljevanju na kratko izpostavi vlogo nevladnih organizacij pri zagotavljanju socialnih storitev v času socialističnega režima, v medvojnem obdobju ter v procesu tranzicije. Posebna pozornost je namenjena novi zakonodaji s konca 90. let prejšnjega stoletja, ki je odprla možnost za razvoj pluralnega modela blaginje. Avtorica navaja poglavitne premike in težave na poti k sistemu blaginje, ki je usmerjen v participativnost in opolnomočenje. S primeri je v besedilu podkrepljena tudi trditev, da je nevladni sektor odigral odločilno vlogo pri pomembnih spremembah v evoluciji sistema blaginje: od strategije klasične države blaginje iz predvojnega obdobja do opolnomočenja in participacije v času tranzicije.
|