Mladi danes veljajo za najbolj izobraženo generacijo do zdaj, medtem ko so njihove zaposlitvene vizije negotove, trg dela pa jim je odprt pod spremenjenimi pogoji, ki so vsak dan bolj izkoriščevalski. Tranzicije mladih na trg dela so se v zadnjih desetletjih podaljšale in postale destandardizirane, raznolike, negotove ter fragmentirane. Tudi reprodukcija neenakosti je zadobila nove oblike. Ne/uspeh v izobraževanju se v skladu z diskurzom individualne odgovornosti vse pogosteje pripisujeta individualnim odločitvam. Tudi v tako spremenjenih okoliščinah, je izobrazba še vedno ključni dejavnik družbene neenakosti. V članku so raziskane dimenzije neenakosti, reproducirane s strani izobraževalnega sistema, posebej še vloga družbenega statusa in etnične pripadnosti. Omenjene dimenzije (in njihova presečišča) so postavljena nasproti ideji individualne odgovornosti, ki se zdi kot vse bolj pogosta razlaga za neenakosti v izobraževanju, ki jo podajajo vse referenčne skupine, vključene v predstavljeno raziskavo (dijaki, starši, učitelji in ostali šolski eksperti).
|