Raziskava s področja medkulturne pragmatike obravnava vljudnost pri naslavljanju druge osebe v japonščini in v več evropskih jezikih z razlikovanjem Tu/Vos (T/V). Študija vzpostavlja vzporednice med japonskimi strategijami vljudnosti in modelom moč–solidarnost ter na podlagi večjezičnih besedil v japonščini in evropskih jezikih z razlikovanjem T–V primerja rabo vljudnostnih oblik (predvsem desu/-masu). Poleg tega primerjava zajema rabo vljudnostnih oblik v izvirnem japonskem besedilu in v besedilu, prevedenem v japonščino, pri čemer se osredotoča na razlike, povezane s spolom govorcev. Posebna pozornost je namenjena rabi spodbudnih in domnevnih oblik, ki se, kot ugotavljajo nekateri raziskovalci, pogosto uresničujejo kot vljudnost do naslovnika tudi brez očitnih predpostavk hierarhičnega razmerja ali družbene distance.
|