Motivacija je pomemben dejavnik pri napovedovanju akademskih dosežkov študentov in višje ravni motivacije so bile ugotovljene pri nadarjenih študentih. Namen raziskave je preučiti odnos med motivacijo bodočih učiteljev razrednega pouka za učenje kemije, njihovo intrinzično motivacijo za razumevanje trojne narave kemijskih pojmov ter njihovimi rezultati na lestvici vedenjskih značilnosti nadarjenosti na področju kemije. V raziskavi je sodelovalo 80 študentov prvega letnika študijskega programa za razredni pouk, ki so izpolnili tri vprašalnike. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med splošno motivacijo študentov za učenje kemije (Relative Autonomous Index – RAI) in njihovo intrinzično motivacijo za učenje trojne narave kemijskih pojmov, prav tako ne med motivacijo in rezultati na lestvici vedenjskih značilnosti nadarjenosti. Ugotovljene pa so bile statistično značilne razlike med rezultati na lestvici vedenjskih značilnosti nadarjenosti in intrinzično motivacijo študentov na vseh treh ravneh predstavitve kemijskih pojmov, pri čemer so nadarjeni študenti izkazovali višjo motivacijo. Študenti so izkazali najvišjo intrinzično motivacijo za učenje na makroskopski ravni, najmanj pa so bili motivirani za učenje na simbolni ravni. Ugotovitve poudarjajo pomen prilagojenih učnih strategij, ki podpirajo tako nadarjene kot tudi nenadarjene študente pri razumevanju abstraktne narave kemijskih pojmov. Izboljšanje vizualizacije ter spodbujanje avtonomije pri učenju lahko prispevata k večji intrinzični motivaciji in boljšemu konceptualnemu razumevanju. Raziskava prav tako nakazuje, da rezultati na lestvici vedenjskih značilnosti nadarjenosti vplivajo na vključenost študentov pri obravnavi kompleksnih znanstvenih vsebin, kar poudarja potrebo po upoštevanju individualnih značilnosti učečih se v programih izobraževanja učiteljev.
|