Izhodišča: Preddvorna fibrilacija/undulacija (AF/AU) je pogosta motnja srčnega ritma, ki je povezana z višjo umrljivostjo in obolevnostjo. Zato jo je treba čim prej diagnosticirati. Rezultati več raziskav kažejo na povezavo med upočasnjenim preddvornim prevodom, velikim številom preddvornih ektopičnih utripov (AES) in pojavom AF/AU. Manj jasna je povezava z nekaterimi drugimi značilnostmi AES.
Cilj raziskave: Vrednotiti smo želeli pomen zgodnjih AES pri holterskem elektrokardiogramu (EKG) v povezavi z zabeleže-nimi epizodami AF/AU.
Metode in rezultati: V pilotsko raziskavo smo vključili 14 zaporednih bolnikov (6 žensk, mediana starost 60,5 leta) z doku-mentirano AF/AU v zapisu holterskega EKG ali do 6 mesecev po njem (skupina z AF/AU). V kontrolni skupini je bilo 10 zapo-rednih bolnikov s podobno klinično sliko (5 žensk, mediana starost 64,5 leat) brez AF/AU v anamnezi, vendar s podobnim bremenom AES. Holterski EKG smo beležili s 3-kanalnim sistemom (Schiller, Darwin2 software). V 24-urnih zapisih EKG smo analizirali število in/ali breme (%) naslednjih parametrov: a) AF/AU, b) AES, c) zgodnjih AES (vezni interval < 530 ms), d) AES v parih, tripletih in salvah in e) prisotnost bigeminije; poleg tega pa še trajanje vala P (normalna vrednost < 130 ms), PQ, QRS in QTc. Skupina z AF/AU je imela večje breme zgodnjih AES (p< 0,03) in daljši val P (p< 0,05) kot kontrolna skupina. V obeh skupinah smo zabeležili neprevedene in aberantno prevedene AES, AES v bigeminiji, parih, tripletih in salvah. Prav tako ni bilo razlike v trajanju PQ, QRS in QTc (p=NS). Večina od 243 primerov AF/AU se je sprožila v dnevnem času, v 83 % z zgodnjo AES. Pri 58 % smo zabeležili pred pojavom AF/AU porast števila zgodnjih AES.Zaključek: Večje breme zgodnjih AES v holterskem EKG in daljše trajanje vala P napovedujejo pojav AF/AU.
|