Izhodišča: Raziskava kritično ocenjuje nedavno objavljene “Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D(2025)” s posebnim poudarkom na poglavju Stroškovno ovrednotenje nekaterih priporočil v slovenskih smernicah za za-dostno preskrbljenost z vitaminom D. Ekonomska ocena je ugotovila več metodoloških pomanjkljivosti, ki lahko vodijo do neučinkovitih javnozdravstvenih odločitev in do povečanja neenakosti v zdravju.
Metode: Izvedli smo sekundarno analizo metodologije ocenjevanja stroškov v smernicah ter opravili neodvisno primerja-vo stroškov za različne vire vitamina D.
Rezultati in razpravljanje: Analiza stroškovne učinkovitosti smernic pri zmanjševanju akutnih respiracijskih okužb (ARI) pri starejših odraslih (> 65 let) s serumskim 25(OH)D <25 nmol/L temelji na metaanalizi podskupine, v kateri je bilo > 80 % udeležencev otrok. Posploševanje teh rezultatov na populacijo starejših odraslih je metodološko vprašljivo. Model pred-postavlja tudi nerealno visoko adherenco pri dodajanju vitamina D. Nasprotno pa je obogatitev živil za celotno populacijo dokazano učinkovita, zmanjšuje težave glede adherence, je stroškovno učinkovita in zagotavlja enakopraven dostop za celotno populacijo. Ocenjeni letni stroški zagotavljanja 20 μg vitamina D3 dnevno za vse osebe, stare ≥1 leto (2,1 milijo-na ljudi), so znašali: 26,1 milijona EUR za zdravila na recept; 37,3 milijona EUR za zdravila na recept s kratkim obiskom zdravnika; 112,1 milijona EUR za zdravila brez recepta; 30,4 milijona EUR za prehranska dopolnila; in 0,4 milijona EUR za obogatitev živil.
Zaključki: Glede na dokazani učinek, nizke stroške in sposobnost zmanjševanja neenakosti je obogatitev živil za celotno populacijo najbolj realistična strategija za preprečevanje pomanjkanja vitamina D.
|