Oblikovanje modela praktičnega pouka za učence je neposredno povezano z njihovo telesno pripravljenostjo, ki je pogosto lahko omejujoč dejavnik pri uspešnem izvajanju pouka. Orodna telovadba kot del telesne vzgoje vključuje vrsto gibov, ki lahko vplivajo na splošne značilnosti učencev. V zadnjih letih se pri pouku učencev uporabljajo različni modeli sprostitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti učinke skupinskega vadbenega načrta, ki temelji na prvinah telovadbe kot osnovne gibalne strukture, na raven zdravja in znanja, da bi dobili vpogled v to, ali lahko taka vadba služi kot orodje za izboljšanje telesne pripravljenosti in bi se uporabljal pri telesni pripravi za izvajanje praktičnega pouka. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 53 moških preiskovancev, starih 19,55 let (+/-0,61). Učinkovitost vadbenega načrta je bila določena na podlagi vpliva na raven različnih sestavin telesne pripravljenosti. Za oceno ravni z zdravjem povezanih sestavin telesne pripravljenosti so bile uporabljene naslednje spremenljivke: Cooperjev tek, zgibe na drogu, upogibi trupa, skleki in odstotek maščobnega tkiva, medtem ko so bile za oceno ravni znanja uporabljene naslednje spremenljivke: skok v daljino z mesta, navpični skok, tek na 20 m z visokim štartom,tek v smeri oboda pisma(»envelope run test«), tek s premagovanjem ovir (»dodge and jump test«). Po razčlenitvi podatkov pridobljenih s statističnimi metodami je bilo ugotovljeno, da je bila po programu vadbe opažena statistično pomembna sprememba v smislu izboljšanja vseh merjenih sestavinah zdravstveno povezanih sestavin telesne pripravljenosti: srčno dihalne pripravljenosti, vzdržljivosti in telesne sestave ter vseh sestavinah telesne pripravljenosti: hitre moči, hitrosti in hitre spremembe gibanja.
|
