V ekonomiji pozornosti tehnološka podjetja ne ustvarjajo glavnega dobička iz neposredne potrošnje vsebin, temveč iz oglaševalskih prihodkov, ki jih ustvarijo s pritegnitvijo po-zornosti uporabnikov. To nenehno prizadevanje za pozornost je po vsem svetu privedlo do odvisnosti od družbenih medijev, pornografije in videoiger. Te težave ni mogoče rešiti zgolj z individualno voljo, saj so napredne tehnologije in oblikovalske tehnike namerno zasnovane na način, da izkoriščajo človeško psihologijo ter spodbujajo zasvojenost. Da bi primerno obravnavali te težave, se moramo odmakniti od ostrega individualizma in zatiralnega patriarhata. Pri tem Mencijeva etika, zlasti njegovo načelo »ne pozabi, ne vsiljuj«, ponuja dragocen model. V skladu s tem bi se morali osredotočiti na skupno ustvarjanje okolij, ki spodbujajo zdrave digitalne navade, namesto da breme prelagamo izključno na posameznike oziroma se zatekamo k prisilnemu spreminjanju vedenja. To okolje morajo negovati vsi družinski člani. Hkrati si je treba prizadevati tudi za gojenje zdrave digitalne kulture v družbi kot celoti.
|
