izpis_h1_title_alt

Pojavljanje črne žolne (Dryocopus martius) v gozdnati krajini okolice Ljubljane : diplomsko delo - univerzitetni študij
ID Cajnko, Domen (Avtor), ID Jurc, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,30 MB)
MD5: 7DD601480A3474B58EAF0952967E11EE
PID: 20.500.12556/rul/dde70fef-c6ae-48b8-af36-21a8f20d786e

Izvleček
Črna žolna (Dryocopus martius L.) je ptica večjih in sklenjenih gozdov. Za Ljubljano in njeno okolico so takšni gozdovi značilni predvsem v hribovitem predelu, medtem ko je v nižinah gozdov zelo malo. Zato se pojavlja vprašanje ali so ti gozdovi primerni za njen obstoj. Popis črnih žoln je potekal spomladi leta 2011. Petdeset popisnih točk je bilo popisanih vsak mesec (marec, april, maj). Prisotnost žolne je bila potrjena z njenim odzivom na posnetek klica črne žolne, ki je bil predvajan na vsaki točki (play-back metoda). Namen naloge je bil ugotoviti kje se žolna pojavlja. Ugotavljal se je tudi vpliv skupne lesne zaloge, lesne zaloge iglavcev in listavcev, razvojne faze gozda in sklepa sestoja na pojavljanje črne žolne. Pri razvojni fazi sta bili obravnavani samo fazi debeljaka in pomlajenca, pri sklepu pa le rahel ter vrzelast sklep sestoja. Raziskovala se je tudi velikost gozdnih površin in njihova oddaljenost od gozdne matice, da so še primerne za prisotnost žolne. Pri popisu je bil zabeležen tudi odziv ostalih vrst ptic na predvajan posnetek črne žolne za kasnejše ugotavljanje ali se vrste izločujejomed seboj. Rezultati so pokazali, da je črna žolna pogosta na posameznih območjih, ponekod pa je zelo redka ali pa sploh ni prisotna. Najpogostejša je v gozdovih okolice Rašice, odsotna pa na ravninskem področju Ljubljanskega polja. V manjših gozdnih površinah ni bila opažena. Vpliva parametrov zgradbe gozda ni bilo možno dokazati, saj so bile razlike med pojavljanji žolne majhne oz. je bilo število zabeleženih ptic premajhno.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:črna žolna, Dryocopus martius L., saproksil, drevesna sestava, zgradba sestojev, Ljubljana
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Cajnko]
Leto izida:2013
Št. strani:IX, 84 str.
PID:20.500.12556/RUL-17798 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*14
COBISS.SI-ID:3661478 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1464
Število prenosov:307
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
The Black Woodpecker (Dryocopus martius L.) is a bird living in big and continuous forests. In Ljubljana these forests are only in the mountain area. In the lowlands only smaller forests appear. The question is if forests in the lowlands are suitable for the presence of the black woodpecker. The inventory of black woodpecker presence for this graduation thesis was made during the spring of 2011. Fifty inventory plots were checked every month from March to May for its presence. The inventory method was play-back method. The black woodpeckerʼs sound was played at every inventory plot. Its response was considered as proof of its presence in that area. The aim of this study was to determine where the black woodpecker is present and how total growing stock, growing stock of deciduous and conifers, developmental phase of forest and canopy cover affect its presence. In the aspect of developmental phase we considered only optimal and reinitiation phase. In the aspect of canopy cover we considered only low canopy cover and gaps. Another aim was to determine how big the forest surface should be and how far from the original forest it should lie, that woodpecker is still present. Other birds that responded to the tape were checked and examined if these species exclude one another. The result was that the black woodpecker is common in some areas, but very rare or missing in others. Most common is in Rašica forests and absent in lowlands around Ljubljana. In small forest areas we did not find any specimen. All parameters of the study could not be proved, because of small differences in data and rare bird occurrence.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj