Podrobno

Priprava in ovrednotenje dražljajev za nalogo prostega opazovanja : magistrsko delo
ID Javorič, Anja (Avtor), ID Repovš, Grega (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Zager Kocjan, Gaja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,66 MB)
MD5: CEAE727A84DD3F5A0D786D79FB86AD54

Izvleček
Raziskave s fMR so psihologiji, nevroznanosti in kognitivni znanosti omogočile nekatera ključna in temeljna spoznanja o delovanju možganov. Te raziskave najpogosteje uporabljajo paradigme kognicije v mirovanju ali paradigme z nalogami, oboje pa imajo znatne pomanjkljivosti: paradigme v mirovanju npr. časovno neopredeljivost procesov in mikrospanje, paradigme z nalogami pa npr. umetno naravo in okrnjenost dražljajev. Kot alternativa obstoječim paradigmam in njihovim pomanjkljivostim so v zadnjih dveh desetletjih v porastu t. i. naturalistične paradigme. To so paradigme, ki uporabljajo (čim bolj) naravne oziroma vsakdanje dražljaje, ki jih udeleženci prosto gledajo – brez dodatnih nalog. Ti bolje ohranjajo kompleksnost in vzdržujejo pozornost udeležencev, hkrati pa z njimi uspešno vzbujamo različna doživljanja. Kljub obetavnosti naturalističnih paradigem in preprostosti uporabe za udeleženca je velik izziv oblikovanje oziroma zajemanje naturalističnih dražljajev, ki pri udeležencih zanesljivo vzbujajo tarčna doživljanja. Izziv predstavlja tudi slaba raziskanost lastnosti naturalističnih dražljajev. Cilj te magistrske naloge je bil ustvariti nabor naturalističnih dražljajev, tarčno vzbujati različna doživljanja ter preveriti, kako skladna med udeleženci so doživljanja, ki jih vzbujamo. Tarčna doživljanja so bila strah, interocepcija (dihanje) in somatosenzorno doživljanje (skok v vodo). Dodatno nas je zanimalo, koliko pozornosti udeleženci posvečajo dražljajem, v kolikšni meri se ob gledanju prepustijo tavanju misli in ali poznavanje igralcev ali filma vpliva na doživljanje ob ogledu. Ustvarili smo sedem dvominutnih video posnetkov za vzbujanje tarčnih doživljanj. Doživljanje ob ogledu smo preverjali v dveh korakih; z osmimi udeleženci smo izvedli mikrofenomenološke intervjuje, nato pa smo na podlagi teh rezultatov ustvarili vprašalnik o doživljanju in ga uporabili na ločenem vzorcu 33 udeležencev. Rezultati potrjujejo predhodne ugotovitve, da je z naturalističnimi dražljaji mogoče uspešno vzbujati tarčna doživljanja in da udeleženci v povprečju močno doživljajo pozornost na posnetek. Rezultati kažejo tudi pomembnost fenomenološkega preverjanja. Poznavanje filma, igralcev ali izpeljank vsebine so lahko močno prisoten del doživljanja. Ugotovili smo tudi, da se med ogledom posnetka lahko doživljanje zelo spreminja, zato je za natančnost rezultatov in interpretacije nujno spremljanje časovnega razvoja oziroma poteka doživljanja. Izsledki raziskave nudijo boljši vpogled v doživljanje ob ogledu uporabljenih posnetkov in pripomorejo k razvoju in uporabi naturalističnih paradigem v drugih raziskavah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:naturalistična paradigma, prosto opazovanje, fenomenologija, nevroznanost, doživljanje, kognitivna znanost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Javorič
Leto izida:2025
Št. strani:111 str.
PID:20.500.12556/RUL-176261 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:165.194(043.2)
COBISS.SI-ID:259068419 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.11.2025
Število ogledov:66
Število prenosov:53
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Construction and Evaluation of Stimuli for a Natural Viewing Task
Izvleček:
Research with fMRI has contributed key insights about brain function to the fields of psychology, neuroscience and cognitive science. This research most often uses resting-state or task paradigms, which both have significant shortcomings. In paradigms at rest e. g. the occurrence of microsleeps and the unknown timeframes in which processes occur, and the artificial nature and over-simplification of stimuli in task paradigms. As an alternative to the existing paradigms and their shortcomings, so-called naturalistic paradigms are emerging. These use stimuli that approximate natural/everyday stimuli, which participants view freely – without additional tasks. These kinds of stimuli preserve high levels of complexity and hold participants’ attention better than task paradigms. They can be used to successfully elicit different experiences. Despite the promising nature of naturalistic paradigms and the simplicity of their usage (especially for the participant), designing of naturalistic stimuli that can reliably evoke target experience in participants, remains a great challenge. Underresearched characteristics of naturalistic stimuli also present a challenge. The goal of this Masters’ thesis was to create a set of naturalistic stimuli, evoke different target experience (fear, interoception (breathing) and somatosensory experience (jump into water)) and explore how reliably between participants experience is elicited. Additionally, we wanted to explore how much attention participants pay to the stimuli/to which degree they start mind-wandering and if knowing the actors of the film influences the experience during watching. We created seven two-minute clips to elicit target experience. The experience was explored in two steps; we performed microphenomenological interviews with eight participants and based on interview results created a questionnaire to explore clip-watching experience, which we used on a separate sample of 33 participants. The results confirm previous findings that it is possible to successfully elicit target experience with naturalistic stimuli and that participants on average strongly experience attention to the clips. At the same time, the results show the importance of phenomenological exploration of experience. Knowing the movie, actors or derivations of the content can be a strongly present part of lived experience. We also see that the experience can vary greatly over the course of the clip, hence accounting for the time development or course of experience is crucial. The findings of this research offer a better insight into experience during viewing of used clips and contribute to the development and usage of naturalistic paradigms in future research.

Ključne besede:Naturalistic paradigm, free viewing, phenomenology, neuroscience, lived experience

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj