Ta disertacija preučuje modifikacijo enoslojnega molibdenovega disulfida (MoS$_2$) z organsko molekulo 6-(4,5-Dihydro-1$H$-imidazol-3-ium-2-yl)-2-(naphthalene-2-yl)ben-zotiazol metansulfonat (L63MS) z metodo kapljičnega nanašanja pri normalnih sobnih pogojih. Glede na to, da je L63MS ploskovit, elektronsko delokaliziran in ima obsežen sulfonatni protiion, je pričakovati, da se bo adsorbiral prek $\pi-\pi$ zlaganja, s čimer bo prilagodil svojo elektronsko strukturo in hkrati preprečil urejeno samosestavljanje ter pasiviral površino. Vzorci MoS$_2$ so bili sintetizirani s CVD metodo in analizirani z uporabo AFM-a, Raman spektroskopije in PL spektroskopije za oceno vpliva organske molekule na strukturne in optoelektronske lastnosti materiala.
Študija ocenjuje učinke tako topil, uporabljenih v procesu kapljičnega nanašanja, kot tudi same molekule L63MS na MoS$_2$. Rezultati kažejo, da se molekula L63MS adsorbira na površino MoS$_2$ in povzroča merljive spremembe v Raman spektru, PL signalu in ekscitonskih lastnostih. Te spremembe nakazujejo možne modifikacije v ravneh dopiranja, energijski vrzeli in defektnih stanjih, pri čemer je vse našteto odvisno od izbranega topila. Poleg tega modifikacija ostane stabilna skozi čas pri normalnih pogojih, optične lastnosti MoS$_2$ pa se lahko povrnejo s segrevanjem, kar kaže na reverzibilnost učinkov organske molekule. Na koncu smo prikazali lasersko podprto tvorbo molekularnih aglomeratov na površini MoS$_2$ pri povišanih temperaturah podlage; ti aglomerati ostanejo stabilni tudi po nadaljnji toplotni obdelavi.
Ta disertacija nudi vpogled v stabilno in reverzibilno modifikacijo 2D MoS$_2$ z organskimi molekulami, s poudarkom na vlogi topil v procesu.
|