Podrobno

Študija primera vadbe po kompleksni kirurški dislokaciji kolčnega sklepa : magistrsko delo
ID Tönig, Laura (Avtor), ID Spudić, Darjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Stražar, Klemen (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,55 MB)
MD5: 7AFACA5AFA3CE3CDE225D7828F51D08D

Izvleček
Namen magistrske naloge je bil preučiti celoten proces rehabilitacije, analizirati posledice operacije ter oblikovati vadbeni protokol za izboljšanje gibalnih sposobnosti in odpravo negativnih posledic, ki so nastale v postoperativnem obdobju po kompleksni kirurški dislokaciji kolčnega sklepa (KDKS). Zaradi kompleksnosti rehabilitacije in pomanjkanja standardiziranih smernic je bil cilj naloge ovrednotiti vpliv vadbenega programa za razvoj moči, gibljivosti, ravnotežja in posledično vzorca hoje pri preiskovanki po KDKS. Raziskava temelji na analizi primera 17-letne preiskušanke, s katero smo šest mesecev po KDKS izvedli osemtedenski program vadbe. Program je preiskušanka izvajala trikrat tedensko, oblikovali pa smo ga na podlagi rezultatov meritev moči kolka, trupa in kolena, aktivne in pasivne gibljivosti kolka, statičnega in dinamičnega ravnotežja, vzorca hoje ter vprašalnika o subjektivni zaznavi gibalnih omejitev. Meritve smo izvedli pred začetkom izvajanja vadbenega programa, po štirih tednih vadbe in ob njenem zaključku. Ugotovili smo, da je vadbeni protokol povečal moč kolka v vseh izmerjenih gibih glede na začetno stanje, najbolj izrazito v smeri primika kolka operirane noge (+79,1 %) in iztega kolka operirane noge (+77,23 %). Napredek v pasivni in aktivni gibljivosti je bil prav tako izrazit skoraj pri vseh gibih, najbolj pri pasivni notranji rotaciji leže na hrbtu (+142,81 %), pasivnem odmiku kolka (+43,34 %) ter aktivni notranji rotaciji leže na hrbtu (+114,29 %) na operirani nogi. Pri Y-testu dinamičnega ravnotežja je preiskovanka z operirano nogo napredovala bolj v anteriorni (+27,94 %) in posterolateralni smeri (+16,48 %) v primerjavi z neoperirano nogo. Analiza hoje je pokazala izboljšanje simetrije dolžine koraka in zmanjšanje Trendelenburgovega znaka (-31,63 %), čeprav ta še ni bil popolnoma odpravljen. Videoanaliza kotov v sklepih pri enonožnem pristanku je pokazala manj kompenzacijskih vzorcev ob vzpostavitvi ravnotežja po pristanku ob končnih meritvah, kjer se je padec medenice ob pristanku zmanjšal za 47,54 %, naklon ramen pa za 54,89 %. Subjektivna zaznava napredka v izvedbi vsakodnevnih opravil, ocenjena s pomočjo vprašalnika iHOT-33, je pokazala skladnost z objektivnimi izboljšavami, zlasti pri simptomih in funkcionalnih gibalnih omejitvah (+7 točk) ter športu in rekreaciji (+8 točk). Kljub temu so bile zaznane negativne razlike v oceni delovne sposobnosti (-7 točk) ter socialno-čustvenih vidikov (-5 točk). Rezultati potrjujejo, da sistematičen vadbeni program, osredotočen na progresivno vadbo moči, gibljivosti in ravnotežja pozitivno vpliva na okrevanje po KDKS z izboljšanjem gibalnih sposobnosti in zmanjšanjem Trendelenburgovega znaka pri hoji. Kljub temu nekatere funkcionalne omejitve ostajajo tudi po koncu izvajanja programa, kar kaže na potrebo po daljšem časovnem obdobju vadbe oziroma potrebo po zgodnejši vključitvi preiskovanke v program vadbe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kirurška dislokacija kolka, kineziološka vadba, moč mišic kolka, biomehanika hoje, Trendelenburgov znak
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-174384 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:257817091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.10.2025
Število ogledov:120
Število prenosov:18
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Case study on rehabilitation protocol following complex surgical hip dislocation
Izvleček:
The aim of this master's thesis was to examine the entire rehabilitation process, analyze the postoperative consequences, and develop an evidence-based exercise protocol aimed at restoring motor function and mitigating the negative sequelae following complex surgical hip dislocation (SHD). Due to the intricacy of post-SHD rehabilitation and the absence of standardized guidelines, the study aimed to assess the impact of a structured rehabilitation program on hip muscle strength, joint mobility, postural stability, and gait pattern of the subject following SHD. The research is based on a case study of a 17-year-old female subject who participated in an eight-week exercise program six months after undergoing KDKS. The program was carried out three times per week and was structured based on comprehensive assessments, including isometric strength testing of the hip, trunk, and knee muscles; passive and active hip range of motion (ROM); static and dynamic balance assessments; gait analysis; and subjective outcome measures. Evaluations were conducted at baseline, at four weeks, and upon completion of the rehabilitation program. It was found that the exercise protocol increased hip strength in all measured movements compared to the baseline, most notably in hip adduction of the operated leg (+79.1%) and hip extension of the operated leg (+77.23%). Progress in both passive and active mobility was also evident in almost all movements, especially in passive internal rotation while lying on the back (+142.81%), passive hip abduction (+43.34%), and active internal rotation while lying on the back (+114.29%) of the operated leg. Postural control demonstrated greater improvements in dynamic compared to static balance, with the operated limb showing increased reach distances in the Y-balance test in the anterior (+27,94 %) and posterolateral (+16,48 %) directions. Gait analysis revealed enhanced step length symmetry and a 31,63 % reduction in Trendelenburg's sign, although residual deficits persisted. Video analysis of joint angles during single-leg landing revealed fewer compensatory patterns when regaining balance at the final measurement, with pelvic drop reduced by 47.54% and shoulder tilt reduced by 54.89%. The subjective perception of progress in performing daily tasks, assessed using the iHOT-33 questionnaire, was consistent with the objective improvements, particularly in symptoms and functional limitations (+7 points), and sports and recreational activities (+8 points). However, negative trends were observed in the work-related (-7 points) and psychosocial domains (-5 points). These findings underscore the effectiveness of a structured, progressive rehabilitation approach in enhancing muscle function, joint mobility, and neuromuscular control following SHD. Nonetheless, some functional limitations persist even after the program ends, indicating the need for a longer duration of training or earlier inclusion of the subject in the exercise program. Future studies should investigate the long-term outcomes of structured exercise interventions in a larger cohort to refine rehabilitation guidelines for this patient population.

Ključne besede:surgical hip dislocation, kinesiological exercise, hip muscle strenght, gait biomechanics, Trendelenburg's sign

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj