Namen študije je analizirati spremembe pri zapisu grafemov b in v v oblikah nedoločnika in nedovršnega preteklika (pretérito imperfecto de indicativo) pri španskih glagolih saber in haber. S kvantitativnimi podatki, pridobljenimi iz korpusa Post Scriptum, ki predstavljajo razvoj zapisovanja teh oblik v 16., 17., 18. in 19. stoletju, ter z razvrščanjem nedoslednosti, ugotovljenih iz družbenih razredov piscev, poskušamo ugotoviti, v katerem zgodovinskem obdobju in v kateremu družbenemu redu prevladuje posamezni tip pisanja. Na podlagi teh podatkov želimo ugotoviti morebitno povezanost med grafemi b, v in bilabialnimi fonemi, ki so obstajali v določenih stoletjih. Rezultate interpretiramo v povezavi z izsledki študij Dámasa in Amada Alonsa, Rafaela Lapese, Manuela Alvarja in Manuela Arize Viguere, pa tudi sodobnih študij pri preučevanju betacizma.
|