​Ovrednotenje koristi storitve usklajevanja zdravljenja z zdravili pri hospitaliziranih internističnih bolnikih

Jošt, Maja (avtor), Kerec Kos, Mojca (mentor), Knez, Lea (komentor)

Hospitalizacija pogosto privede do sprememb pri zdravljenju z zdravili, kar izpostavlja bolnika večjemu tveganju za napake in nepotrebne zdravstvene obravnave. Usklajevanje zdravljenja z zdravili (UZZ) zmanjša te napake, medtem ko je njegov učinek na pogostost zdravstvenih obravnav po odpustu nejasen. V pragmatični, prospektivni, kontrolirani klinični študiji smo raziskovali učinkovitost storitve UZZ, ki so jo izvajali farmacevti v rutinski klinični praksi, na neskladja in nenačrtovane zdravstvene obravnave ob in po odpustu. V raziskavo smo vključili odrasle internistične bolnike, hospitalizirane na Kliniki Golnik. Bolniki v intervencijski skupini (IS) so bili deležni UZZ ob sprejemu in odpustu ter svetovanja glede zdravljenja z zdravili ob odpustu, v primerjalni skupini (PS) pa standardne obravnave. V raziskavo smo vključili 414 bolnikov (mediana starosti 71 let, 54,3 % moških), 225 v intervencijsko in 189 v primerjalno skupino. V intervencijski skupini je imelo manj bolnikov vsaj eno klinično pomembno napako pri zdravljenju z zdravili kot bolniki v primerjalni skupini, tako ob odpustu (IS: 9,3 %, PS: 95,8 %; p < 0,001) kot po odpustu (IS: 8,1 %, PS: 32,2 %; p<0,001). Intervencija je za 20-krat zmanjšala tveganje za tovrstne napake ob odpustu in za 5-krat po odpustu. Kljub temu intervencija ni zmanjšala števila bolnikov, ki so po odpustu potrebovali nenačrtovano zdravstveno obravnavo (IS: 33,9 % ; PS: 27,8 %; p=0,227) ali resno zdravstveno obravnavo (IS: 20,3 % ; PS: 14,6 %; p=0,160). Tveganje za slednje se je povečevalo s starostjo bolnika, z večjim številom zdravil ob sprejemu in v primeru hospitalizacije zaradi akutnih stanj. Rezultati raziskave dokazujejo, da storitev UZZ, tudi ko jo izvajamo v sklopu rutinske klinične prakse, pomembno zmanjša tveganje za pomembne napake pri zdravljenju z zdravili ob in po odpustu. Samostojno pa ne zadostuje za zmanjšanje nenačrtovanih zdravstvenih obravnav v kratkem obdobju po odpustu. Pridobljen vpogled v izzive zdravljenja z zdravili ob hospitalizaciji lahko prispeva k nadaljnjemu razvoju storitev za izboljšanje varnosti na prehodih bolnikov med ravnmi zdravstvenega sistema.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: usklajevanje zdravljenja z zdravili, prehodi med ravnmi zdravstvenega sistema, farmacevtske storitve, neskladja pri zdravljenju z zdravili, svetovanje bolniku, brezšivna skrb
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-167944
• Datum objave v RUL: 21.03.2025

JOŠT, Maja, 2025, ​Ovrednotenje koristi storitve usklajevanja zdravljenja z zdravili pri hospitaliziranih internističnih bolnikih [na spletu]. Doktorska disertacija. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=167944

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Evaluation of medication reconciliation service benefits in hospitalised medical patients

Izvleček

Hospitalisation often leads to changes in medication therapy that expose patients to medication errors and unnecessary healthcare utilisation. Medication reconciliation successfully reduces these errors, but its impact on post-discharge healthcare utilisation is unclear. The pragmatic prospective, controlled clinical trial described here investigated the effectiveness of pharmacist-led medication reconciliation, performed within routine clinical practice, on discrepancies and unplanned healthcare utilisation at and after hospital discharge in adult medical patients, hospitalised in the University Clinic Golnik in Slovenia. Patients in the intervention group (IG) were offered medication reconciliation at admission and discharge, coupled with patient counselling, while patients in the control group (CG) received standard care. In all, 414 patients (median age 71 years, 54.3% male) participated in the trial: 225 of them in the intervention group and 189 in the control group. Fewer patients experienced a clinically important medication error in the intervention than in the control group at discharge (IG: 9.3%, CG: 95.8%; p < 0.001) and after discharge (IG: 8.1%, CG: 32.2%; p<0.001). The intervention reduced the risk of clinically important medication errors at discharge by 20-fold at discharge and 5-fold after discharge. However, the intervention had no effect on unplanned healthcare utilisation (IG: 33.9%; CG: 27.8%; p=0.227) or serious unplanned healthcare utilisation (IG: 20.3%; CG: 14.6%; p=0.160) after discharge. The risk of serious unplanned healthcare utilisation increased with increasing age, receiving more medicines upon admission and being hospitalised for an acute reason. The results of the study show that medication reconciliation, even when conducted as part of routine clinical practice, reduces the risk of clinically important medication errors at and after discharge. However, medication reconciliation alone, without other measures, did not lead to a reduction in post-discharge healthcare utilisation. These insights into the challenges associated with medication management during hospitalisation can inform the development of services to improve the patients’ safety during transitions of care.

• Ključne besede: medication reconciliation, patient counselling, pharmacist-led intervention, transition of care, post-discharge therapy, medication discrepancies, patient-generated changes