Vrednotenje zdravljenja starostnikov, hospitaliziranih na Oddelku za gerontopsihiatrijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik, z antidepresivi

Hribernik, Jan (avtor), Kerec Kos, Mojca (mentor), Hriberšek, Danila (komentor)

Depresija je tako med splošno populacijo kot tudi med starejšimi odraslimi najpogostejša razpoloženjska motnja. Ni normalni del staranja, ampak duševna motnja, za katero so starejši odrasli zaradi kombinacije bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov še dovzetnejši. Za zdravljenje depresije pri starejših odraslih mora biti farmakoterapija nekoliko prilagojena. Namen raziskave je bil retrospektivno analizirati predpisane antidepresive pri starejših od 65 let, ki so bili med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2022 hospitalizirani na Oddelku za gerontopsihiatrijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik in so ob sprejemu ali odpustu iz bolnišnice imeli predpisan vsaj en antidepresiv. Vse potrebne podatke smo pridobili iz bolnišnične zdravstvene dokumentacije. Med 193 analiziranimi obravnavami je bilo 66 moških (66/193; 34,2 %) in 127 žensk (127/193; 65,8 %). Večina hospitaliziranih bolnikov je bila v starostni skupini od 65 do 75 let, hospitalizirani so bili prvič (116/150; 77,3 %) in mediana trajanja hospitalizacije je bila 16 dni (razpon 2 do 113 dni). Sertralin je bil najpogosteje predpisan antidepresiv ob sprejemu in odpustu, tako v monoterapiji kot v kombinaciji z drugimi antidepresivi, nasploh pa so prevladovali predstavniki selektivnih zaviralcev privzema serotonina. Pri veliki večini obravnav (181/193; 94,0 %) so bile vrednosti opazovanih laboratorijskih parametrov v referenčnem območju, le štirje bolniki (4/193; 2,1 %) so imeli odmerke antidepresivov neustrezne glede na funkcijo jeter ali ledvic. Ob odpustu se je glede na sprejem antidepresivna terapija spremenila pri 145 (145/193; 75,1 %) obravnavah s skupno 161 spremembami. Najpogostejša sprememba je bila spremenjen režim jemanja antidepresiva (44/161; 27,3 %), najpogostejši razlog za spremembo pa pomanjkanje učinka pri 56 obravnavah (56/145; 38,6 %). Predpisovanje antidepresivov je bilo visoko skladno tako s smernicami zdravljenja depresije Ameriškega psihološkega združenja (96,4 %) kot tudi s kriteriji za potencialno neprimerno predpisovanje zdravil pri starejših odraslih PRISCUS (84,5 %), BEERs (95,3 %) ter kriteriji STOPP/START (100 %). Vse neskladnosti so bile v zdravstveni dokumentaciji ustrezno argumentirane. Pri pregledu potencialnih interakcij predpisanih antidepresivov s sočasno terapijo smo zaznali 19 različnih vrst interakcij (vse stopnje D) oz. celokupno 48 interakcij pri 41 obravnavah (41/193; 21,2 %). Prevladovale so interakcije, ki povečajo tveganje za krvavitve pri bolniku (18/48; 40,0 %).

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: starejši odrasli, depresija, antidepresivi, ustreznost farmakoterapije
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-167359
• Datum objave v RUL: 18.02.2025

HRIBERNIK, Jan, 2025, Vrednotenje zdravljenja starostnikov, hospitaliziranih na Oddelku za gerontopsihiatrijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik, z antidepresivi [na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=167359

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Evaluation of antidepressant treatment in elderly patients admitted to the psychogeriatric ward of the Psychiatric Hospital Vojnik

Izvleček

Depression is the most common mood disorder among both the general population and older adults. It is not a normal part of ageing, but a mental disorder to which older adults are even more susceptible due to a combination of biological, psychological and social factors. To treat depression in older adults, pharmacotherapy needs to be somewhat tailored. The aim of this study was to retrospectively analyse the antidepressant prescriptions in older adults aged 65 years and over who were hospitalised at the Department of Gerontopsychiatry of the Vojnik Psychiatric Hospital between 1. 1. 2020 and 31. 12. 2022 and who were prescribed at least one antidepressant on admission or discharge. All necessary data were obtained from the hospital medical records. Among the 193 treatments analysed, 66 were of men (66/193; 34,2 %) and 127 were of women (127/193; 65,8 %). The majority of patients were in the 65-75 age group, hospitalised for the first time (116/150; 77,33 %). The median length of hospitalisation was 16 days (range 2-113 days). Sertraline was the most commonly prescribed antidepressant on admission and discharge, both in monotherapy and in combination with other antidepressants. In general, selective serotonin reuptake inhibitors were the predominant agents. The vast majority of treatments (181/193; 94,0 %) had values of the observed laboratory parameters within the reference range and only four patients (4/193; 2,1 %) had doses of antidepressants inappropriate for liver or renal function. At discharge, antidepressant therapy was changed in 145 (145/193; 75,1 %) admissions, with a total of 161 changes. The most common changes were a change in antidepressant regimen (44/161; 27,3 %), while the most common reason for change was lack of effect in 56 treatments (56/145; 38,6 %). Antidepressant prescribing was highly compliant with both the American Psychological Association guidelines fort he treatment od depression (96,4 %) and the criteria for potentially inappropriate prescribing in older adults PRISCUS (84,5 %), BEERs (95,3 %) and the STOPP/START criteria (100 %). All non-compliances were adequately substantiated in the medical records. When reviewing potential interactions of prescribed antidepressants with concominant therapy, we detected 19 different types of interactions (all grade D) or a total of 48 interactions in 41 treatments (41/193; 21,2 %). Interactions that increased the patients's risk of bleeding were most common (18/48; 40 %).

• Ključne besede: elderly, depression, antidepressants, adequacy of pharmacotherapy