Parkinsonova bolezen prizadene približno 10 milijonov ljudi na svetu. Zaradi napredka pri razvoju nevroprotektivnih zdravil, katerih cilj je upočasniti ali zaustaviti napredovanje PB, postaja zgodnja diagnoza bolezni vse pomembnejša. Metode zgodnje diagnostike se delijo na invazivne in običajno drage metode (DatScan, biomarkersko in genetsko testiranje) in neinvazivne metode (analiza hoje, funkcija voha, prepoznavanje čustev in analiza glasu). Naša raziskava se je osredotočila na odkrivanje PB z analizo glasu, ki jo je teoretično mogoče opraviti hitro in na daljavo ter je tako lahko dostopna večjemu številu ljudi. Ustvarili smo nov nabor podatkov s 24 kontrolnimi osebami in 9 bolniki s PB. Nabor podatkov je obsegal demografske podatke (starost, spol in izobrazbo), rezultate psiholoških testov (GDS-15, MMSE, FAB in MDS-UDPRS III) ter zvočne posnetke udeležencev, ki so brali kratke sestavke (tri nevtralne sestavke in šest sestavkov s čustveno vsebino). Udeležence smo poskušali razvrstiti na podlagi njihove natančnosti branja, zaznanih čustev v njihovem govoru in pridobljenih značilk MFCC. Na podlagi natančnosti branja smo uspeli pravilno razvrstiti 6 od 9 bolnikov s PB in vse kontrolne osebe. Podobno smo z uporabo značilk MFCC besed, ki vsebujejo dva ali več zlogov, lahko pravilno razvrstili vse subjekte. Žal na podlagi zaznanih čustev iz govora subjektov nismo prišli do relevantnih zaključkov, saj je uporabljeni model za zaznavanje čustev napovedal, da večina posnetkov izraža nevtralno čustvo, medtem ko je glasovne posnetke moških z globljimi glasovi označil kot žalostne. Naša študija je okrepila rezultate prejšnjih raziskav in pokazala, da bi analiza glasu lahko služila kot izvedljiva, stroškovno učinkovita in neinvazivna metoda za odkrivanje PB.
|