Doktorska disertacija predstavlja razvoj in validacijo dveh metod tekočinske kromatografije sklopljene z masno spektrometrijo (HPLC-MS/MS) za analizo v vodotopnih vitaminov v sadnih ekstraktih. Prva metoda je metoda multivitaminske analize za devet glavnih vitaminov skupine B: tiamin (B1), riboflavin (B2), nikotinamid (B3-M), nikotinska kislina (B3-A), pantotenska kislina (B5), piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina (B9) in cianokobalamin (B12). Razvita je bila HPLC-MS/MS metoda, ki temelji na hidrofilni interakciji tekočinske kromatografije (HILIC), za sočasno analizo askorbinske kisline (AA) in dehidroaskorbinske kisline (DHA), saj skupna količina AA in DHA odraža dejansko vsebnost vitamina C. Razvite metode so bile validirane v skladu s smernicami ISO 21748. Raziskana je bila uporaba amonijevega fluorida kot modifikatorja eluenta in ugotovljeno je bilo, da znatno izboljša MS občutljivost za večino vitaminov. Največje povečanje je bilo opaženo za B5, s 15-kratnim povečanjem intenzitete signala. Učinek se ni izboljšal z naraščajočo koncentracijo amonijevega fluorida. Razvite metode so bile uporabljene tudi za oceno razlik v zadrževanju vitaminov v različno obdelanih jagodnih nektarjih, pri čemer so bili uporabljeni pilotni postopki za: konvencionalno termično obdelavo (TT), tehnologija visokih tlakov (HP), ohmsko segrevanje (OH) in pulzirajoče električno polje (PF). Ugotovljeno je bilo, da so vse tehnike obdelave, razen HP, znatno povečale vsebnost vitamina C po obdelavi, pri čemer so največje povečanje pokazali vzorci obdelani s TT. Vsebnosti vitaminov skupine B so po obdelavi ostale večinoma nespremenjene.
|