izpis_h1_title_alt

Etnografija strukturnega nasilja v vsakdanjem življenju družin s statusom dovoljenja za začasno prebivanje
ID Fidler, Katja (Avtor), ID Zorn, Jelka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,29 MB)
MD5: D52B07DF2E8087948355E553E99CDA94

Izvleček
Pri socialnodelovnem sodelovanju z družinami, državljankami tretjih držav, sem opazila, da so njihove duševne in socialno-ekonomske stiske najpogosteje povezane s postopki za pridobivanje dovoljenj za začasno in stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ter z dostopom do socialnih pravic. Med enajstmesečnim etnografskim opazovanjem vsakdanjega življenja družinskih članic štirih družin sem iz njihove perspektive raziskovala vpliv postopkov pridobivanja dovoljenj za prebivanje in dostopa do socialnih pravic na njihove vsakdanje življenjske razmere. Ugotovitve, interpretirane po principih utemeljene teorije, iz perspektive zagovorništva in kritične teorije ponazarjajo, da součinkovanje migracijske zakonodaje z zakonodajo o državljanstvu, trgu dela in socialnem varstvu v vsakdanjem življenju udeleženk raziskave deluje kot mehanizem strukturnega nasilja. To posredno nasilje, vpeto v delovanje institucij in družbe nasploh, jim s pomočjo pravno predpisane negotovosti državljanskega statusa in verižnega pogojevanja pravice do prebivanja in socialnih pravic otežuje zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Življenje z dovoljenjem za začasno prebivanje jim omogoča legalno prebivanje v Sloveniji in dostop do nekaterih socialnih pravic samo pod določenimi pogoji in le za določen čas. Ti pogoji določajo, da ne smejo izgubiti zaposlitve, rednih prihodkov in prijave bivališča, kar pomeni, da v odvisnosti od zaposlitve vztrajajo v slabih delovnih pogojih. Ta pogojenost in kratkotrajnost dovoljenja za začasno prebivanje jih postavlja v podrejen in negotov položaj z nenehno grožnjo ilegalizacije in izgona iz države. Ilegalizacija pa za udeleženke raziskave pomeni izgubo zaposlitve kot edinega vira sredstev za preživljanje, izgubo stanovanja za bivanje, vzpostavljenih socialnih mrež, nekaterih socialnih pravic, možnosti oz. prekinitev zdravljenja ali rehabilitacije, prekinitev izobraževanja, ločitev otrok od staršev itd. Pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje bi udeleženkam raziskave omogočilo varnost glede osnovnih življenjskih potreb, saj velja za nedoločen čas, ni vezano na določen namen bivanja ali ekonomski status ter omogoča večji obseg socialnih pravic. Možnosti pridobitve dovoljenj za stalno prebivanje pa postajajo vse manjše zaradi restriktivnih pogojev (zadostnih sredstev za preživljanje in preizkusa znanja slovenskega jezika). Nekatere udeleženke raziskave, ki zaradi slabega ekonomskega statusa in nezmožnosti dokazovanja znanja slovenščine na zahtevani ravni teh pogojev ne morejo doseči, s svojimi družinami v Sloveniji živijo s statusom dovoljenja za začasno prebivanje za nedoločen čas. Ta začasen in pogojen status pa povzroča, da so v nenehni negotovosti glede izida prošenj za podaljšanje dovoljenj, ilegalizacije in svojih življenjskih razmer. Še večje težave pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb imajo tiste udeleženke raziskave, ki zaradi nedoseganja pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje živijo v Sloveniji brez pravnega statusa. Živijo z nenehno grožnjo deportacije in zgolj s pravico do nujnih zdravstvenih storitev in osnovnošolskega izobraževanja. Tem nasilnim posledicam bi se lahko ognile, če bi Slovenija spremenila trenuten način upravljanja z državljanskimi statusi, ki po zgledu liberalnih držav-nacij svoje prebivalstvo deli na državljanke in »tujke«. Pri tem za slednje, predvsem državljanke tretjih držav predpisuje stroga merila pri legalizaciji prebivanja na ozemlju države in pri dostopu do storitev socialnega varstva. Za zmanjšanje strukturnega nasilja so nujne takšne spremembe v zakonodaji in delovanju institucij na vseh področjih, ki bi vsem prebivalkam Slovenije omogočale uresničevanje predvsem dveh temeljnih pravic: obče pravice do legalnega stalnega prebivanja ter dostopa do polnega obsega socialnih pravic. Čeprav so institucije, v katerih delujejo socialne delavke, vpete v strukturno nasilje in določene prebivalke Slovenije izključujejo iz omenjenih pravic, morajo socialne delavke te pravice argumentirano zahtevati za vse svoje uporabnice in sokrajanke.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:priseljenci, državljani tretjih držav, migracijska politika, dovoljenje za prebivanje, pravica do stalnega prebivanja, socialne pravice
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-164722 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.11.2024
Število ogledov:84
Število prenosov:14
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ethnography of Structural Violence in Everday Life of Families with Status of Temporary Residency Permit
Izvleček:
In my social work collaboration with families of third country nationals, I noticed that their mental and socio-economic hardships are most often related to the procedures for obtaining temporary and permanent residence permits in the Republic of Slovenia as well as access to social rights. During eleven months of ethnographic observation of the daily lives of family members of four families, I explored the impact of the procedures for obtaining residence permits and access to social rights for their everyday living conditions, from their perspective. The findings, interpreted according to the principles of grounded theory, from the perspectives of advocacy and critical theory, illustrate that the interaction of migration legislation with citizenship, labour market, and social welfare legislation operates as a mechanism of structural violence in the daily lives of the research participants. This indirect violence, embedded in the functioning of institutions and society, creates difficulties for them to meet their basic needs through legally mandated uncertainty of their citizenship status and the conditionality of access to residence and social rights. Living with a temporary residence permit allows them to reside legally in Slovenia and access certain social rights only under certain conditions and for a limited period. These conditions stipulate that they must not lose their jobs, regular income or registered residence, which forces them to endure poor working conditions due to their dependence on employment. This conditionality and the short duration of temporary residence permits place them in a subordinate and precarious position, with the constant threat of being illegalized and expelled from the country. For the research participants, illegalization means loss of employment, their only source of income, housing, social networks, certain social rights, loss or interruption of health treatment or rehabilitation, interruption of education, separation of children and parents etc. Obtaining permanent residency would provide them with security for their basic needs, as it is valid indefinitely, not tied to a specific purpose of residence or economic status and allows for a broader range of social rights. However, the chances of obtaining permanent residence permits are becoming increasingly limited due to restrictive conditions (sufficient means of subsistence and language proficiency exam). Some research participants who, due to low economic status and inability to prove proficiency in Slovenian language at the required level, cannot meet these conditions, live in Slovenia with the temporary residence permits indefinitely. This temporary and conditional status causes them to live in constant uncertainty about the outcome of their permit renewal applications, illegalisation and their living conditions. Even greater difficulties in meeting basic living needs are faced by those research participants who, due to not meeting the conditions for obtaining a residence permit, live in Slovenia without legal status. They live under the constant threat of deportation, and with only the right to emergency healthcare and primary education. These violent consequences could be avoided if Slovenia were to change its current approach to managing citizenship statuses. This approach, following the model of liberal nation-states, divides its population into citizens and »foreigners« by imposing strict criteria for legalizing residence in the country and accessing social rights for the latter, especially for third country nationals. To reduce structural violence, legislative changes in all areas are necessary that would enable all residents of Slovenia to realize primarily two fundamental rights: the general right to legal permanent residence and access to the full range of social rights. Although institutions where social workers operate are embedded in structural violence that excludes certain residents from these rights, social workers must advocate for these rights for all their users and fellow residents.

Ključne besede:migrants, third country nationals, migration policy, residency permit, right to permanent residency, social rights

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj