izpis_h1_title_alt

Samoocena ustvarjalnosti in senzorna občutljivost kot napovednika subjektivnega blagostanja
ID Počkaj, Luna (Avtor), ID Avsec, Andreja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,19 MB)
MD5: 51561C0656605D2400EFFE775C3B6AE1

Izvleček
V luči pozitivne psihologije, ki se osredotoča na preučevanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja, sem v magistrskem delu raziskala odnose med ustvarjalnostjo, senzorno občutljivostjo in subjektivnim blagostanjem. Ustvarjalnost je že dolgo prepoznana kot ena izmed pomembnih osebnostnih moči, ki krepijo posameznikovo blagostanje. Ob tem pa me je zanimalo, ali lahko ta odnos moderiramo s pomočjo spremenljivk senzorne občutljivosti. V raziskavi sem v slovenski raziskovalni prostor uvedla konstrukt senzorne občutljivosti in v skladu s predhodnimi raziskavami razločila dve meri – estetsko občutljivost in negativno čustvovanje. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 255 udeležencev. Izkazalo se je, da se estetska občutljivost pozitivno povezuje z vsakodnevno, izvedbeno in umetniško ustvarjalnostjo, ne povezuje pa se s študijsko in tehnično ustvarjalnostjo ali s subjektivnim blagostanjem. Negativno čustvovanje je negativno povezano s subjektivnim blagostanjem in z vsemi njegovimi poddimenzijami, medtem ko se ne povezuje z nobenim izmed področij ustvarjalnosti. Vsakodnevna ustvarjalnost se povezuje s subjektivnim blagostanjem in z vsemi njegovimi poddimenzijami, prav tako pa ga edina izmed vseh merjenih področij ustvarjalnosti tudi napoveduje. Ob tem študijska ustvarjalnost napoveduje še čustveno blagostanje. Senzorna občutljivost ne napoveduje subjektivnega blagostanja, prav tako pa ne moderira njegovega odnosa z ustvarjalnostjo. Izvedena raziskava prispeva k razumevanju, da vsakodnevna in študijska ustvarjalnost pomembno krepita blagostanje, ne glede na senzorno občutljivost posameznika. To magistrsko delo poudarja potrebo po spodbujanju ustvarjalnosti v izobraževalnem procesu ter pri psiholoških intervencijah, svetovanju in psihoterapiji, saj se ustvarjalnost izkazuje kot pomembno orodje za krepitev duševnega zdravja. Raziskava nudi tudi osnovo za razvoj strategij, ki bi podpirale senzorno občutljive osebe pri doseganju boljšega subjektivnega blagostanja. V kontekstu intervencij za krepitev duševnega zdravja pa je ključno spodbujanje ustvarjalnosti v vsakdanjem življenju, saj ta predstavlja univerzalno pot do kakovostnejšega življenja za vse posameznike.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:subjektivno blagostanje, ustvarjalnost, senzorna občutljivost, estetska občutljivost, negativno čustvovanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-163757 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.10.2024
Število ogledov:42
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-asessment of creativity and sensory processing sensitivity as predictors of subjective well-being
Izvleček:
In the context of positive psychology, which focuses on studying positive aspects of mental health, my master’s thesis explored the relationships between creativity, sensory processing sensitivity, and subjective well-being. Creativity has long been recognized as one of the key personal strengths that enhance individual well-being. However, I aimed to investigate whether this relationship could be moderated by sensory processing sensitivity variables. In this study, I introduced the construct of sensory processing sensitivity into the Slovenian research environment and, in line with previous research, distinguished two measures – aesthetic sensitivity and negative emotionality. The study was conducted on a sample of 255 participants. The results indicated that aesthetic sensitivity is positively associated with everyday, performance and artistic creativity, but not with scholarly and mechanical creativity or subjective well-being. Negative emotionality is negatively related to subjective well-being and all its subdimensions, while it is not associated with any of the domains of creativity. Everyday creativity is linked to subjective well-being and its subdimensions and is the only domain of creativity that also predicts it. Additionally, scholarly creativity predicts emotional well-being. Sensory processing sensitivity does not predict subjective well-being, nor does it moderate its relationship with creativity. This research contributes to the understanding that everyday and scholarly creativity significantly enhance well-being, regardless of an individual’s sensory sensitivity. This master’s thesis highlights the need to promote creativity within the educational process as well as in psychological interventions, counseling, and psychotherapy, given that creativity is an important tool for improving mental health. This research also provides a basis for developing strategies to support highly sensitive individuals in achieving better subjective well-being. In the realm of mental health interventions, fostering creativity in everyday life is crucial, as it represents a universal pathway to a higher quality of life for all individuals.

Ključne besede:subjective well-being, creativity, sensitivity (personality), aesthetic sensitivity, negative emotionality

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj