izpis_h1_title_alt

Izkušnje uporabnikov in delovnih terapevtov z obravnavo na daljavo : diplomsko delo
ID Ledinek, Anuša (Avtor), ID Švajger, Andreja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bratun, Urša (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (935,33 KB)
MD5: 58BEA31C99CAF7F11A18BFA5EAA98B2E

Izvleček
Uvod: V delovni terapiji se običajno uporablja osebni stik, vendar je v določenih okoliščinah mogoče izvajati obravnavo na daljavo, kar je bistveno ob omejenem dostopu do klasične obravnave. Napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije in digitalizacija zdravstvenega sektorja omogočata razvoj obravnave na daljavo, kar prinaša pomembne spremembe tako za uporabnike kot za delovne terapevte. Namen: Glede na vse večjo uporabo obravnave na daljavo tudi na področju delovne terapije je cilj te diplomske naloge preučiti obstoječe podatke o tej praksi. Osredotočili smo se na izkušnje delovnih terapevtov in uporabnikov delovne terapije z obravnavo na daljavo. Metode dela: V diplomskem delu smo izvedli obsežen pregled znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na raziskovalno področje obravnave na daljavo v delovni terapiji. Za zbiranje relevantnih virov smo uporabili iskalne baze CINAHL, Web of Science, PubMed in OTSeeker. Vključevali smo študije, ki raziskujejo izkušnje uporabnikov in delovnih terapevtov z obravnavo na daljavo, pri čemer smo ocenili kakovost člankov ter izvedli deskriptivno analizo in tematsko sintezo podatkov. Rezultati: Analiza je obsegala skupno 11 člankov, pri čemer je bilo sedem študij izvedenih s kvalitativnimi metodami, medtem ko so štiri študije uporabile kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih pristopov. Oblikovani sta bili dve temi: Dostopna in prilagodljiva obravnava v naravnem okolju ter Omejitve, tveganja in izzivi, vsaka s pripadajočimi podtemami. Razprava in zaključek: Obravnava na daljavo je med pandemijo omogočila neprekinjeno izvajanje storitev delovne terapije ter izboljšala dostopnost in vključenost družin. Kljub izzivom, kot so tehnične težave in potreba po dodatnem usposabljanju, lahko obravnava na daljavo pomembno zmanjša pomanjkanje zgodnje in strnjene obravnave. Za zagotavljanje najboljše kakovosti obravnave na daljavo je nujno stalno spremljanje in prilagajanje pristopov, da se izkoristijo vse prednosti te oblike delovne terapije. Obravnava na daljavo je postala ključni element sodobne delovne terapije, saj omogoča boljšo dostopnost storitev in večjo vključenost družin v terapevtski proces. Da bi dosegli svoj polni potencial, je nujno zagotoviti ustrezno tehnično podporo, izobraževanje terapevtov ter prilagoditev terapevtskih metod za delo na daljavo. Pomembno je stalno spremljanje in ocenjevanje učinkov obravnave na daljavo, da se zagotovi njena učinkovitost in kakovost v praksi delovne terapije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, delovna terapija, COVID-19, domače okolje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, obravnava na daljavo, pregled literature, uporabniške izkušnje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Ledinek]
Leto izida:2024
Št. strani:29 str., [18] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-163076 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.851
COBISS.SI-ID:209977347 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.10.2024
Število ogledov:117
Število prenosov:27
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Experience of users and occupational therapists with remote therapy : diploma work
Izvleček:
Introduction: In occupational therapy, personal contact is typically used; however, under certain circumstances, remote therapy can be implemented, which is crucial when access to traditional therapy is limited. Advances in information and communication technology and the digitalization of the healthcare sector enable the development of remote therapy, bringing significant changes for both users and occupational therapists. Objective: Given the increasing use of remote therapy in the field of occupational therapy, the aim of this thesis is to examine existing data on this practice. We focused on the experiences of occupational therapists and users of occupational therapy with remote therapy. Methods: This thesis involved a comprehensive review of scientific and professional literature focusing on the research area of remote therapy in occupational therapy. Relevant sources were gathered using search databases such as CINAHL, Web of Science, PubMed, and OTSeeker. We included studies that investigate the experiences of users and occupational therapists with remote therapy, evaluating the quality of articles and performing descriptive analysis and thematic synthesis of the data. Results: The analysis included a total of 11 articles, of which seven studies were conducted using qualitative methods, while four studies employed a combination of qualitative and quantitative approaches. Two themes were identified: Accessible and Flexible Therapy in the Natural Environment and Limitations, Risks, and Challenges, each with corresponding subthemes. Discussion and Conclusion: Remote therapy enabled uninterrupted delivery of occupational therapy services during the pandemic and improved accessibility and family involvement. Despite challenges such as technical issues and the need for additional training, remote therapy can significantly reduce the lack of early and continuous intervention. To ensure the highest quality of remote therapy, continuous monitoring and adaptation of approaches are essential to maximize the benefits of this form of occupational therapy. Remote therapy has become a key element of modern occupational therapy, enhancing service accessibility and family involvement in the therapeutic process. To achieve its full potential, it is crucial to provide adequate technical support, train therapists, and adapt therapeutic methods for remote work. Continuous monitoring and evaluation of the effectiveness of remote therapy are important to ensure its efficacy and quality in occupational therapy practice.

Ključne besede:diploma theses, occupational therapy, COVID-19, domestic environment, information and communication technologies, remote therapy, literature review, user experiences

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj