izpis_h1_title_alt

Recepcija razsvetljenstva in novih teoloških tokov ter njihova sinteza v času škofovanja ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina (1772–1787) : magistrsko delo
ID Tržan, Anže (Avtor), ID Štuhec, Marko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Žnidaršič Golec, Lilijana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,20 MB)
MD5: 79684A6F5A28F705A0EB2F5079B1EF47

Izvleček
Vpliv novih duhovnih tokov, ki so preko Dunaja, Italije, Porenja in Nizozemske zajeli avstrijsko duhovščino, ni obšel ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina (1772–1787), ki je različne nove pobude spoznaval med svojim študijem v Salzburgu in Rimu, pa tudi kot kanonik na Južnem Tirolskem. Pri tem njegov avkcijski katalog (1788) izpričuje, da se škof Herberstein kot predstavnik katoliškega razsvetljenstva ni mogel izključno omejiti na razsvetljensko razumevanje človeka. ob tem se zdi, da je našel ustrezen odgovor tako na avguštinski voluntarizem, ki je zanikal moč padlega razuma, kot tudi na skrajno naivni optimizem razsvetljenstva, ki je vse spoznanje pripisovalo le razumu. Katoliško razsvetljenstvo je namreč uspešno zajelo obe divergentni težnji, ko je po eni strani ohranjalo prvine janzenizma z njegovim poudarjenim, četudi pesimistično naravnanim individualizmom, po drugi pa je omogočilo recepcijo optimistične Wolffove razsvetljenske misli. Zdi se, da je ključ za razumevanje te sinteze pravzaprav v tomistični filozofiji, ki je po neuspehu t. i. jezuitske sinteze, s katero je bila katoliško misel potisnjena v smer empirizma, v moči Aristotelovega pojma analogije, ki jo je v krščansko misel uspešno vpeljal sv. Tomaž Akvinski, našla dober odgovor na protislovnost človeške narave. To je katoliškim razsvetljencem omogočilo drugačno razumevanje narave človeškega uma, ki je na ta način ostajal dovzeten za različne pomene jezika in je mogel stvarnost dojemati v njeni celotni razsežnosti, tako imanentni kot transcendentni, s čimer je bil odprt za krščansko razodetje, ne da bi kakorkoli zanikal vlogo razuma.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Janez Karl Herberstein, janzenizem, reformno katolištvo, katoliško razsvetljenstvo, reforma, jezuitska sinteza, milost, človeška narava, avguštinizem, probabilizem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Tržan
Leto izida:2024
Št. strani:308 str.
PID:20.500.12556/RUL-163005 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:27-9
COBISS.SI-ID:211573251 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.10.2024
Število ogledov:38
Število prenosov:126
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Echoes of theological and other concepts in the ministry of the Ljubljana bishop Karel Janez Herberstein (1772-1787)
Izvleček:
The influence of the new intellectual currents that swept the Austrian clergy through Vienna, Italy, the Rhineland and the Netherlands did not bypass the Bishop of Ljubljana, Johannes Karl Herberstein (1772–1787), who became acquainted with various new initiatives during his studies in Salzburg and Rome, as well as as a canon in South Tyrol, where he had excellent connections with the Viennese philo-Jansenist circle. In doing so, his auction catalogue (1788) testifies that Bishop Herberstein, as a representative of the Catholic Enlightenment, could not limit himself exclusively to an Enlightenment understanding of human nature. In doing so, he seems to have found an adequate answer both to Augustinian voluntarism, which denied the power of fallen reason, and to the extremely naïve optimism of the Enlightenment, which attributed all knowledge to reason alone. The Catholic Enlightenment successfully embraced both divergent tendencies, preserving the elements of Jansenism with its emphasized, albeit pessimistic, individualism on the one hand, and allowing the reception of Wolff's optimistic Enlightenment thought on the other. It seems that the key to understanding this synthesis actually lies in Thomistic philosophy, which, after the failure of the so-called Jesuit synthesis, that pushed Catholic thought in the direction of empiricism, offered as a solution Aristotle's notion of analogy, which was successfully introduced into Christian thought by St. Thomas Aquinas. Thus, the Catholic intellectuals found an adequate answer to the contradictions of human nature. This enabled them to understand in a different way the nature of the human reason, which in this way remained receptive to the different meanings of language and was able to perceive reality in its entirety, both immanent and transcendent, thus remaining open to Christian revelation without in any way denying the role of reason.

Ključne besede:Johannes Karl Herberstein, Jansenism, Reformed Catholicism, Catholic Enlightenment, Reform, Jesuit synthesis, grace, human nature, Augustinianism, probabilism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj