Pogosto uporabljamo intuicijo, pridobljeno iz preprostih primerov, za napovedovanje obnašanja kompleksnejših sistemov. Na primer, ko iteriramo vektor s hermitsko matriko, se bo njegova norma (ali skalarni produkt z drugim vektorjem) eksponentno razvijala v času. Eksponent ponavadi določa največja lastna vrednost matrike. Če bi isto pričakovali v nehermitskih sistemih, bi se krepko zmotili. V termodinamski limiti in za splošne vektorje se skalarni produkt še vedno razvija eksponentno v času, toda eksponent je določen z največjo vrednostjo v psevdospektru matrike, tj. spektru rahlo perturbirane matrike.
V doktorski disertaciji bomo raziskovali razne fizikalne količine, ki jih propagiramo v času z iteracijami nehermitskih prehodnih matrik. V večini primerov bodo te količine relaksirale ekpsonentno v dveh fazah. V prvi fazi je eksponent enak največji vrednosti v psevdospektru prehodne matrike. Po času, ki skalira sorazmerno z velikostjo sistema, bo eksponent enak največji lastni vrednosti matrike. Čas, ko se neha prva faza, divergira z večanjem sistema, zato v termodinamski limiti spekter prehodne matrike sploh ne določa relaksacije količin. Primeri, ki si jih bomo ogledali, vključujejo prepletenost in korelacije v naključnih kvantnih vezjih in tudi nesimetrično naključno hojo.
Kontekst, ki ga analiziramo, je precej splošen, zato pričakujem, da bi lahko koristil številnim fizikalnim področjem. Kadarkoli se bo kdo srečal z iteracijami nehermitske matrike, se lahko ozre na to delo in mu bo predstavljena študija pomagala pri napovedovanju obnašanja sistema.
|