Težava pri planiranju gradnje ali rušenja z dodeljevanjem virov predstavlja tako izziv zaporedja
pravilnega vrstnega reda del glede na elemente, ki se gradijo ali rušijo, kot tudi dodelitev ustreznih
delovnih skupin za opravljanje tega dela. Reševanje tega problema zahteva poznavanje vrste dejavnikov,
od zaporedja do koordinacije opravil, do varnosti in potrebnih znanj ter spretnosti. Čeprav so bili
problemi razporejanja in dodeljevanja virov obširno preučevani v preteklem stoletju, obstoj sodobnih
tehnologij, tj. informacijskih modelov zgradb in evolucijskih algoritmov, daje potencial za izdelavo
novih načinov reševanja teh problemov.
Ta študija najprej raziskuje literaturo na preseku dveh tehnologij v posebnem kontekstu optimizacije
terminskov planov, nato pa predlaga metodo izvajanja optimizacije urnika in virov za gradnjo in rušenje,
ki temelji na modelih IFC in GUID (angl. Globally Unique Identifiers) njihovih elementov. Z uporabo
prednostne matrike in strategije popravljanja kromosomov se evolucijski algoritem NSGA-II uporablja
za generiranje več rezultatov z optimalnimi vrstnimi redi ter stroški in časi gradnje ter dekonstrukcije.
Metodologijo nato testiramo na dveh študijah primerov, kjer dokažemo njeno učinkovitost na problemu
rušenja in na poenostavljenem problemu gradnje.
Ugotovitve študije kažejo potencial za uporabo predlaganega sistema za optimizacijo urnika pri
gradnji in rušenju, podani pa so tudi predlogi o metodah in strategijah za nadgradnjo in razširitev tega
dela.
|