izpis_h1_title_alt

Vpliv netopne vlaknine in vročinskega stresa na razvoj prebavil pitovnih piščancev
ID Bevk, Anika (Avtor), ID Rezar, Vida (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,49 MB)
MD5: AD5D913939CE5D5949D9F397FF3868E7

Izvleček
Eden od pomembnih dejavnikov dobrega počutja živali je temperatura. Če je le-ta previsoka, lahko pride do vročinskega stresa. Vročinski stres lahko povzroči slabše priraste, negativno vpliva na zauživanje krme in povzroči celo pogin živali. Z dodajanjem netopne prehranske vlaknine v krmo bi lahko pri mlajših živalih, v času razvoja prebavil, povečali kapaciteto prebavil, predvsem mlinčka, povečali površino črevesja in s tem ohranili dobre rezultate prireje. Glavni cilj magistrske naloge je bil spremljati vpliv prehranskega programiranja, dodajanja netopne vlaknine, na prirejo, zauživanje in razvoj prebavil pitovnih piščancev rejenih v različnih obdobjih krmljenja po programu in v različnih pogojih reje, termonevtralnih ali v vročem okolju. V prehranski poskus je bilo vključeno 360 dan starih pitovnih piščancev, ki so bili razdeljeni v 3 poskusne skupine, glede na prehransko strategijo, z dodatkom 20 % netopne prehranske vlaknine (nPV-20), v primerjavi s kontrolno skupino brez dodatka (nVP-0) v drugi fazi poskusa. V tretji fazi poskusa (od 27. dne) so bili piščanci izpostavljeni različnim pogojem reje ter 3 faznemu krmljenju, polovici živali skupine nPV-20 smo krmili krmo brez dodatka (nVP-20-0), ali do konca poskusa nadaljevali s krmljenjem z dodatkom (nPV-20-20), v primerjavi s kontrolno skupino. V masi živali smo izmerili razlike do 33. dne poskusa pri čemer so bili piščanci brez dodane vlaknine težji. V tretjem obdobju, na dan klanja, na 41. dan, nismo zabeležili razlik v masi med skupinami. V zadnjem obdobju poskusa so piščanci v pogojih vročinskega stresa zaužili več krme, a jo tudi slabše izkoriščali. Piščanci izpostavljeni vročinskemu stresu so imeli lažja polna prebavila, skupina brez nPV pa je imela najlažja prazna prebavila v primerjavi s skupinami krmljenimi z dodano nPV. Dolžina slepih čreves je bila daljša v skupini z dodatkom nPV, v obeh pogojih reje. Zaključimo lahko, da prehransko programiranje z nPV, v času razvoja prebavil, pozitivno vpliva na kapaciteto prebavil, posledično živali zaužijejo več krme in ohranijo dobre rezultate prireje tudi v pogojih vročinskega stresa.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:perutnina, pitovni piščanci, vročinski stres, prehrana živali, netopna prehranska vlaknina, prebavila, izkoriščanje krme, prireja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162522 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:209400579 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2024
Število ogledov:114
Število prenosov:46
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effect of insoluble fiber and heat stress on digestive development of broiler chickens
Izvleček:
An important factor for animal welfare is temperature, because if it is too hot, heat stress can occur. Heat stress can lead to poorer growth performance, have a negative impact on feed intake and even lead to the death of the animals. The addition of insoluble dietary fiber to the feed could increase the capacity of the gastrointestinal tract, especially the stomach in younger animals at the time of gastrointestinal development, increase the surface area of the intestine and ensure good production results. The main objective of the MSc thesis was to investigate the effects of dietary programming, i.e. the addition of insoluble fiber, on the production, intake and gastrointestinal development of broiler chickens reared in different feeding periods and rearing conditions, i.e. thermoneutral or in a warm environment, depending on the programme. The nutritional study included 360-day-old broilers divided into three experimental groups according to the nutritional strategy, supplemented with 20 % insoluble fibre (nPV-20) compared to a control group without supplementation (nPV-0) in the second phase of the study. In the third phase of the study (from day 27), the broilers were exposed to different housing conditions and a 3-phase feeding schedule, with half of the birds in the nPV-20 group receiving a diet without supplementation (nPV-20-0) or continuing to receive supplemented diet (nPV-20-20) until the end of experiment, compared to the control group. We measured the differences in the animal weight of the animals until day 33 of the study, the broilers without fibre supplementation were heavier. In the third phase, on the day of slaughter, day 41, no weight differences were observed between the groups. In the last phase of the study, under heat stress conditions, the broilers consumed more feed, but also utilised it less efficiently. The broilers exposed to heat stress had a lighter full gastrointestinal tract, and the group without nPV supplement had the lightest empty tract compared to the groups fed with nPV supplement. The length of the cecum was longer in the nPV-fed groups, under both rearing conditions. In conclusion, feeding nPV during gastrointestinal tract development has a positive effect on gastrointestinal capacity, resulting in animals consuming more feed and maintaining good production performance even under heat stress.

Ključne besede:poultry, broilers, heat stress, animal nutrition, insoluble dietary fibre, digestive tract, feed utilization, production

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj