izpis_h1_title_alt

Vpliv kombinacij pomožnih snovi na znižanje viskoznosti visokokoncentriranih formulacij monoklonskih protiteles za subkutano aplikacijo
ID Petančič, Žiga (Avtor), ID Ahlin Grabnar, Pegi (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Prašnikar, Monika (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,33 MB)
MD5: DD2F63906FA2941ED835046B87F42EF3

Izvleček
S hitrim napredkom v razvoju bioloških zdravil se pojavlja potreba po razvoju bolj praktičnih načinov uporabe takšnih zdravil, kot je na primer subkutana aplikacija. Takšna zdravila so, zaradi potrebe po visokem enkratnem odmerku v omejenem volumnu zdravila, oblikovana kot visokokoncentrirane raztopine monoklonskih protiteles. Tehnološko oviro visoke viskoznosti poskušamo ublažiti z dodajanjem pomožnih snovi, ki vplivajo na medmolekulske interakcije protiteles in zmanjšujejo viskoznost subkutanih zdravil. Vendar lahko dodane pomožne snovi vplivajo tudi na fizikalno stabilnost protiteles, kar lahko vrednotimo s stabilnostnimi študijami. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv novih, še ne raziskanih pomožnih snovi (testnih spojin) na znižanje viskoznosti visokokoncentrirane raztopine monoklonskega protitelesa IgG in njihov vpliv na stabilnost protitelesa v pripravljenih vzorcih. Pripravljenim končnim vzorcem smo pomerili viskoznost s pomočjo viskozimetra na čipu. Alikvote vzorcev smo tudi shranili pri formalnih in stresnih pogojih ter z njimi spremljali vpliv testnih spojin na fizikalno stabilnost protitelesa v končnih vzorcih. Z meritvami smo pokazali, da nekatere testne spojine izkazujejo koncentracijsko odvisno znižanje viskoznosti visokokoncentriranih raztopin monoklonskih protiteles in da lahko znižanje dosežemo tudi s kombinacijo dveh testnih spojin v nizkih, ekvivalentnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je zmanjšanje vsebnosti monomerne oblike protitelesa tekom stabilnostnega testiranja primerljivo med končnimi vzorci shranjenimi pod istimi pogoji (čas in temperatura), vendar se ti med seboj razlikujejo po razmerju prisotnih agregatov in razgradnih produktov protitelesa. Rezultati lahko služijo kot osnova nadaljnjim študijam, ki bi proučevale, če lahko testne spojine dosežejo znižanje viskoznosti tudi pri visokokoncentriranih raztopinah drugih monoklonskih protiteles. Obenem pa nakazujejo na potrebo po mehanističnih študijah, ki bi osvetlile način delovanja testnih spojin. S poznavanjem slednjega bi lahko določili farmakoforu podoben model, kar bi olajšalo iskanje in vrednotenje novih spojin, ki lahko znižajo viskoznost visokokoncentriranih raztopin protiteles.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:monoklonska protitelesa, viskoznost, pomožne snovi, stabilnost, subkutana aplikacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-161933 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2024
Število ogledov:146
Število prenosov:952
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of excipient combinations on the viscosity reduction of highly concentrated monoclonal antibody formulations for subcutaneous administration
Izvleček:
As the field of biopharmaceutics continues to evolve, the pharmaceutical industry is striving to develop more convenient and patient-friendly drug delivery approaches, such as subcutaneous drug delivery. However, a significant challenge in this area is the high viscosity of highly concentrated monoclonal antibody formulations, primarily due to the limited volume that can be administered subcutaneously. This presents a technological challenge in the development of such medicines. One strategy to mitigate the effect of intermolecular interactions is the inclusion of excipients with viscosity-reducing properties. Furthermore, the addition of such excipients may also impact the stability and safety of the product. The objective of master thesis was to investigate the effect of novel excipients on the viscosity reduction in highly concentrated formulations of IgG monoclonal antibodies and to assess their effect on monomer stability in the prepared samples. Viscosity measurements were conducted using a viscometer. Aliquots of samples were stored under a pair of different conditions to assess the impact of the tested substance on the stability of the antibody. Our study demonstrated that the viscosity of highly concentrated solutions of monoclonal antibodies can be reduced to levels suitable for subcutaneous drug delivery using one or a combination of tested substances. Furthermore, we demonstrated that the loss of the monomeric form of the antibody was comparable across samples with added tested substances kept under the same conditions (time and temperature). However, differences in degradation products were observed between the samples in question, namely the formation of aggregates or molecular species smaller than antibodies. The results of our study provide a valuable reference for future research, allowing investigators to determine the efficacy of the tested excipients in reducing the viscosity of monoclonal antibody formulations. Furthermore, it highlights the necessity to comprehend the underlying mechanisms by which the tested substances exert their effect. By elucidating these mechanisms and identifying the structural elements responsible for this effect, it will be possible to design a pharmacophore-like model that will facilitate the discovery of new excipients with viscosity-reducing properties for highly concentrated solutions of monoclonal antibodies.

Ključne besede:monoclonal antibodies, viscosity, excipients, stability, subcutaneous administration

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj