L’ageismo è una delle forme di discriminazione più diffuse in Europa e uno dei meccanismi di creazione delle disuguaglianze sociali, per questo è importante monitorarne la diffusione. Il presente documento confronta la diffusione dell’ageismo in Slovenia nel 2008 e nel 2022, sulla base dei dati dell’Indagine sociale europea - Onda 4 nel 2008 e del panel online dell’ESS – Cronos-2 nel 2022. Il confronto mostra che gli atteggiamenti nei confronti degli anziani sono ancora relativamente positivi, che c’è stato un aumento della percentuale di persone che percepiscono l’ageismo e che c’è stato un leggero aumento della consapevolezza dell’entità del problema. Sui tre punti sostanziali che abbiamo esaminato, il genere è emerso come una variabile demografica chiave con un impatto statisticamente significativo.Starizem je ena najbolj razširjenih oblik diskriminacije v Evropi in pomeni enega od mehanizmov za ustvarjanje družbenih neenakosti, zato je pomembno spremljati njegovo razširjenost. V prispevku primerjamo razširjenost starizma v Sloveniji leta 2008 in leta 2022 na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (2008) in spletnega panela ESS – Cronos-2 (2022). Podatki, pridobljeni s spletnim panelom Cronos-2, so pokazali, da je bilo javno mnenje starim ljudem leta 2022 še vedno razmeroma naklonjeno, kar je v nasprotju s predpostavko, da večji delež starih ljudi napoveduje negativen odnos do starih ljudi. Delež respondentov, ki zaznavajo starizem, se je v primerjavi z letom 2008 povečal, kar je lahko posledica večje občutljivosti za diskriminacijo v zadnjih petnajstih letih. Glede strukturnih razlik na ravni specifičnih podpopulacij smo ugotovili, da je spol edina demografska spremenljivka, ki ima statistično značilen vpliv na treh opazovanih vsebinskih točkah (odnos do starih ljudi, zaznavanje osebne diskriminacije zaradi starosti, splošno dojemanje starizma). To kaže, da ima družba vpliv na oblikovanje spolnih vlog in pričakovanj, kar se lahko odraža v različnem odnosu do starosti. V obeh letih so največ starizma zaznavali mladi, kar kaže, da so mladi pogosto spregledana žrtev tovrstne diskriminacije. Manj in srednje izobraženi so zaznavali več starizma, kar nakazuje na varovalno funkcijo izobrazbe. Ocena materialnega stanja gospodinjstva pri odnosu do starih ljudi in zaznavi starizma v naši raziskavi ni bila statistično značilna in je torej v nasprotju s teorijami socialne stratifikacije, ki pravijo, da bodo družbene skupine z nižjim socialnim statusom verjetneje izkusile diskriminacijo. Stopnja strinjanja, da je starizem v Sloveniji pereč problem, je visoka, kar nakazuje, da bi strategije in ukrepi za zmanjšanje starizma uživali razmeroma široko javnomnenjsko podporo.
|
