Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele uničujoče poplave, ki so zajele večji del države. Najbolj prizadete so povirna območja, kot je porečje reke Meže. Po trenutnih ocenah je dogodek povzročil za 3 milijarde EUR neposredne škode in potencialno do 6 milijard EUR posredne škode. Poplave so v posameznih regijah po obsegu poplavljanja presegle pričakovana območja poplavne nevarnosti, kar je razkrilo negotovosti in omejitve izračunov hidravličnih modelov. Obsežno sproščanje, odplavljanje in odlaganje plavin ter plavja je oviralo hidravlično prevodnost vzdolž številnih odsekov rek, kar je povzročilo intenzivne hidromorfološke spremembe. Intenzivni procesi rečne erozije in poplave na območjih, ki pred dogodkom niso bila prepoznana kot območja visoke poplavne ogroženosti, poudarjajo izzive, ki jih zunanji dejavniki predstavljajo za običajne pristope k hidravličnemu modeliranju.
V magistrski nalogi obravnavamo poplavno ogroženost in škodo zaradi poplav leta 2023 v porečju reke Meže. Obseg poplav je bil opredeljen s pomočjo ortofoto posnetkov po dogodku, modeliranje poplavne nevarnosti pa je bilo izvedeno z orodjem FwDET (Floodwater Depth Estimation Tool). Ta metoda, ki je bila preizkušena v ekstremnih poplavnih razmerah, kakršne so se pojavile na porečju reke Meža, je bila primerjana z rezultati uradnih kart poplavne nevarnosti, da bi ocenili njeno ustreznost. Analiza škode zaradi poplav je bila izvedena z uporabo programa KRPAN, ki je zagotovil podrobne statistične podatke o vplivu dogodka in ponudil vpogled v škodo po različnih ranljivostnih elementih in gospodarskih sektorjih.
Rezultati analize poplavne nevarnosti na podlagi razpoložljivih podatkov po dogodku so zadovoljivo ocenili globino vode na območjih, kjer so se pojavile velike hidromorfološke spremembe. Orodje FwDET se je bistveno bolje obnesel na območjih z blažjimi nakloni strug vodotokovin širšimi poplavnimi območji, ne glede na hidromorfološke spremembe, ki so bile na posameznih odsekih prisotne. Najpomembnejše spremembe poplavne nevarnosti vzdolž struge reke Meže so bile pripisane intenzivnim procesom rečne erozije, sproščanju, premeščanju in odlaganju plavin in plavja. Na več lokacijah je bila močno ovirana hidravlična prevodnost mostov, kar je povzročilo večjo škodo znotraj urbanih območjih v bližini premostitvenih objektov.
Ocenjena škoda zaradi poplav v porečju reke Meže v naši analizi znašala 77,7 milijona EUR, pri čemer so bile najbolj prizadete škodne kategorije stanovanjskih objektov in industrijskih dejavnosti. Povratna doba poplav je bila ocenjena na več kot 250 let, kar poudarja izjemno magnitudo dogodka. Vpliv je bil še posebej velik v bližini povirnih hudourniških potokov in znotraj urbanih območij, ki so jih prizadele ovire v hidravlični prevodnosti, od katerih nekatere prej niso bile modelirane. Rezultati analiz kažejo na pozitivno korelacijo med razpoložljivimi podatki o poplavnem dogodku in rezultati pridobljenimi s pomočjo orodij FwDET in KRPAN.
Glede na zadovoljive rezultate ter krajši čas in stroške, povezane z analizo podatkov pridobljenih po poplavnem dogodku z uporabo te metodologije, priporočamo vključitev metode FwDET v slovenski sistem obvladovanja poplavne ogroženosti. To orodje bi lahko dopolnjevalo rezultate hidravličnih modelov, ponujalo prožnejše kartiranje poplav in omogočalo hitrejše ocenjevanje ogroženosti in škode po dogodku.
|
