izpis_h1_title_alt

Z zdravjem povezana kakovost življenja in presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2
ID Volčanšek, Špela (Avtor), ID Lunder, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (13,12 MB)
MD5: F497F87C15902E0D036B19C7C68E2947

Izvleček
Celovita oskrba osebe s sladkorno boleznijo je vseživljenjska in zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo temelji predvsem na opolnomočenosti. To je proces, v katerem posamezniki pridobijo znanje in spoznanja, potrebna za prilagoditve življenjskih navad z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Medtem ko se učinkovitost zdravljenja oseb s sladkorno boleznijo tradicionalno meri s spremljanjem laboratorijskih parametrov in prisotnostjo zapletov sladkorne bolezni, pristop celostne, integrirane oskrbe poudarja pomen razumevanja vpliva vseh vidikov življenja s sladkorno boleznijo na posameznike. Ta širši vidik zajema psihosocialne vidike in dejavnike življenjskega sloga, ki so zajeti v konceptu z zdravjem povezane kakovosti življenja (HRQOL). V zadnjih letih je bila populacija oseb s sladkorno boleznijo priča pomembnim spremembam v demografskih trendih, v pristopih k zdravljenju in predvsem s soočanjem z novimi zdravstvenimi metodologijami in tehnološki integraciji (med drugim neprekinjenega spremljanja glukoze; angl. Continuous Glucose Monitoring; CGM). Te spremembe poudarjajo nujnost proaktivnega spremljanja HRQOL v obliki PROM-ov (angl. Patient Reported Outcome Measures; PROM). Le z dobrim poznavanjem lastnosti najhitreje rastoče demografske podskupine oseb s sladkorno boleznijo – starejših; se lahko oblikujejo ustrezni pristopi k zdravljenju. Naš namen je bil preučiti HRQOL in presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 z uporabo validiranih samoocenjevalnih vprašalnikov in preučiti vpliv uvedbe CGM na HRQOL in parametre urejenosti glikemije. V prvem delu doktorske teze predstavimo dejavnike HRQOL in samooceno zdravja pri starejših s sladkorno boleznijo. Naša raziskava je pokazala nekatere posebnosti v podskupini starejših, saj večina domen HRQOL ni bila povezana s prisotnostjo zapletov sladkorne bolezni ali urejenostjo glikemije. Dokažemo, da je debelost pomemben dejavnik (slabše) HRQOL ne glede na tip sladkorne bolezni. V prvem delu doktorskega dela tako pokažemo doprinos in pomen ločenih meril izidov zdravljenja, ki naj torej poleg urejenosti glikemije poročajo o bolnikovih vidikih zdravljenja oziroma PROM. V drugem delu doktorskega dela pokažemo presnovne značilnosti starejših s sladkorno boleznijo tako tipa 1 kot tipa 2 in dokažemo, da življenjski slog starejših s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) vključuje v povprečju več telesne dejavnosti, medtem ko so starejši s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) pretežno opredelili svoj življenjski slog kot sedeč. Vpliv količine in intenzivnosti telesne dejavnosti na urejenost glikemije je bil zaznaven samo v podskupini oseb, ki so bile pogosto in visoko intenzivno telesno dejavne. V tretjem delu teze predstavimo dojemanje in učinkovitost uvedbe CGM pri starejših s SB1in SB2, zdravljenimi z večkratnimi dnevnimi injekcijami inzulina (angl. multiple daily injections of insulin; MDI). Uvedba CGM pri starejših osebah z dobro nadzorovano sladkorno boleznijo je vodila v visoko zadovoljstvo brez izražanja dodatnega bremena pri samovodenju sladkorne bolezni. Poleg tega je bila dokazana dodatna korist pri nadzoru glikemije, katero je uporaba CGM stabilizirala v ciljnem območju. Doktorsko delo pomembno dopolnjuje količinsko skopo literaturo o determinantah HRQOL pri starejših osebah s SB1 in SB 2 (primerljivih starosti) in dokazuje, da je to pomembna in premalo raziskana tema pri sladkorni bolezni. Osvetli tudi razlike med osebami s SB1 in SB2, kar podpira na posameznika osredotočen pristop k vodenju sladkorni bolezni, ki je pri starejših ključnega pomena ravno zaradi izrazitih medosebnih razlik. Narekovana rutinska vključitev psihosocialnih vidikov v zdravstveno oskrbo oseb s sladkorno boleznijo lahko izboljša zdravstveno oskrbo v najširšem smislu. Razumevanje dojemanja in morebitnih koristi CGM pri starostni skupini starejših, z uporabo napredne tehnologije neseznanjenih posameznikov, je pomembno vodilo pri uvajanju uporabe tehnično naprednih pripomočkov za samovodenje pri tej skupini s sladkorno boleznijo tako tipa 1 kot tipa 2.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:starejši, z zdravjem povezana kakovost življenja, telesna dejavnost, debelost, čas sedenja, moderna tehnologija, stiska zaradi sladkorne bolezni, izidi, o katerih poročajo bolniki(PRO), sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost glikemije
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160953 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.09.2024
Število ogledov:226
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Health related quality of life and metabolic features of older patients with type 1 and 2 diabetes mellitus
Izvleček:
Integrative diabetes care is lifelong. Patient care evolves with the patient's age, shifting from strict glycaemic goals to a comprehensive assessment of health-related quality of life (HRQOL). Therefore, in addition to glycaemic control measures, research should include patient-reported outcome measures (PROMs). Diabetes treatment is based on patient empowerment, the process in which persons with diabetes acquire the knowledge and insights necessary to adjust their lifestyle habits to improve their quality of life. In parallel with the aging of the population, the assessment of HRQOL in the form of PROMs is increasingly being implemented also due to the increasing introduction of new therapies and advanced technical devices for self-management of diabetes, such as Continuous Glucose Monitoring (CGM). The scientific evidence and clinical experience with these technologies among older adults are growing, however still scarce. With bridging the knowledge gap of the characteristics of the elderly persons with diabetes subpopulation, appropriate approaches to treatment can be developed. We aimed to determine the HRQOL and metabolic characteristics of older persons with type 1 and type 2 diabetes with the use of validated questionnaires. Furthermore, we assessed the impact of the introduction of CGM on HRQOL and glycaemic control parameters. The first part of the thesis presents HRQOL and self-assessed mental health in older persons with diabetes, revealing that in a subgroup of older adults most HRQOL domains were not associated with diabetes complications or glycaemic control. Obesity significantly impacted HRQOL, regardless of diabetes type. The first part of my doctoral thesis therefore demonstrates the contribution and importance of separate criteria of treatment outcomes, which, in addition to glycemia control, should report on the patient's aspects of treatment, captured by PROMs. The second part elaborates on the metabolic characteristics of older people with type 1 and type 2 diabetes and demonstrates that the lifestyle of older people with type 1 diabetes involves on average more physical activity, while older people with SB2 predominantly defined their lifestyle as sedentary. The effect of the amount and intensity of physical activity on glycaemic control was only evident in a subgroup of frequent and high-intensity physically active subjects. The third part presents the perception and effectiveness of CGM introduction in elderly with type 1 and 2 diabetes treated with multiple daily injections (MDI). CGM introduction resulted in high satisfaction and improved glucose control. The introduction of CGM in elderly persons with well-controlled diabetes was accepted without imposing additional distress in the self-management of diabetes. Furthermore, an additional benefit in glucose control was demonstrated, since the introduction of CGM stabilized glucose in the target range. The thesis complements the scarce existing literature on HRQOL determinants in elderly patients with diabetes, emphasizing the importance of a patient-centred approach due to pronounced inter-individual differences. Incorporating and addressing the HRQOL perspective in diabetes care and research is imperative, especially for the elderly, and improves health care in the broadest sense. Understanding the perception and potential benefits of CGM in the elderly population aids with the onboarding of medical devices in technology-naïve patients and is of critical relevance for the introduction of medical devices in this group of persons with both type 1 and type 2 diabetes.

Ključne besede:elderly, health-related quality of life, physical activity, obesity, sitting time, diabetes technology, diabetes distress, patient-reported outcomes (PROs), type 1 diabetes, type 2 diabetes, glycaemic control

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj