Študija primera razporejanja (deliver) zemljišč, ki določa prostorske ureditve za »nova mesta« v Izraelu, uporabimo za raziskovanje oblikovanja javnih politik v ozračju etnokulturne raznolikosti in sporov. Globoko razdeljen pogled na javni interes v Izraelu, sestavljen iz skupnosti, ki so nagnjene k konfliktom, se nagiba k dvoumnim političnim izjavam brez jasnih operativnih smernic. Analize podatkov kažejo, da je odsotnost direktiv lahko koristna za postopke javnih politik, ker spodbuja prožno prenašanje odločanja na vmesne (mezzo) in lokalne (mikro) upravne ravni. Ob poudarjanju uporabnosti prožnih deliberativnih implementacij, ki se začnejo na ravneh od spodaj navzgor, pričakujemo, da lahko modalnosti »sirotniških implementacij« javnih politik za vprašanja konfliktov/dvoumnosti pomenijo rekonceptualiziran instrument teh politik. Članek se osredini na preverjanje in razvoj te modalnosti v njeni zmožnosti zagotavljanja koristnega prispevka k praktičnim političnim odločitvam povsod, kjer bi se lahko politični poskusi utrjevanja razdrobljenih javnih soglasij uporabili za njihovo produktivno izvajanje. Zato predlagamo, da ima lahko skupni rezultat pobud za izvajanje od spodaj navzgor skozi čas tudi afirmativni učinek na socialno ravnovesje nacionalne prostorske politike.
|