izpis_h1_title_alt

Biografija krajine Dežele v luči arheologije za javnost
ID Humerca, Rok (Avtor), ID Vidrih Perko, Verena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mlekuž Vrhovnik, Dimitrij (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (18,05 MB)
MD5: 5C1A7CDE1834484546350360135670B7

Izvleček
Dežela je poimenovanje za pretežno ravninsko območje med Radovljico, Žirovnico, reko Savo Dolinko in vznožjem Karavank. Harmonična podeželska krajina z vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi predstavlja prepoznavno identiteto širšega zgornjega gorenjskega prostora, znotraj katerega se je v tisočletjih dogajanj razvil žlahtni fenomen »slovenskega Parnasa«. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ustreznih aktivnosti, ki bi pripomogle k ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja avtentičnega okolja in njegove dediščine, lokalno prebivalstvo ne dojema preostanka še ohranjenega avtentičnega prostora kot vrednoto, od katere je in bo vedno bolj odvisna kakovost tukajšnjega življenja in gospodarskega razvoja. Posledično prihaja do številnih neprimernih in nepremišljenih posegov v prostor Dežele, ki trajno brišejo in siromašijo njeno edinstveno topografsko in dediščinsko raznolikost. Slednja je na obravnavanem prostoru nastajala skozi dolga geološka in zgodovinska obdobja. Na prostoru Dežele je prepoznati vsaj tri tisočletja človekovih dejavnosti, ki so arheološko dokazljive. Sodobna arheologija se ne ukvarja več le s strogo zamejenim raziskovanjem posameznih arheoloških tematik, temveč v svoje delovanje uvaja holističen heritološki pristop. Arheološka spoznanja so le en del informacij, ki omogočajo celosten pogled na prostor. Za ustrezno ohranjanje in varovanje kulturne krajine je ključen odnos lokalnega prebivalstva do svojega okolja. Prebivalstvo mora kulturno dediščino razumeti kot enega izmed poglavitnih dejavnikov pri zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja in jo dojemati kot vrednoto. Vključevanje javnosti v vse nivoje arheološkega delovanja in dediščinjenja je dolgoročno edini način ohranjanja in varovanja kulturne krajine in njene dediščine. Naloga med drugim obravnava vprašanja vključevanja javnosti v procese ohranjanja kulturne krajine z vidika arheologije za javnost in jih združuje s sodobno arheologijo in heritologijo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Dežela, kulturna krajina Studenčice, arheologija za javnost, holistični pristop, trajnostni razvoj
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160649 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.09.2024
Število ogledov:202
Število prenosov:38
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Biography of the Dežela landscape in the light of public archaeology
Izvleček:
“Dežela” is a name given to a predominantly flat area between Radovljica and Žirovnica, the Sava Dolinka River, and the foothills of the Karavanke mountain range. The harmonious rural landscape, with all its natural and cultural features, represents a distinctive identity of the wider Upper Gorenjska region, within which the noble phenomenon of the “Slovene Parnassus” has developed in millennia of activity. Due to a general lack of suitable actions that would help raise awareness of the importance of preserving an authentic environment and its heritage, the local population does not perceive the remainder of a still preserved authentic area as a value on which their quality of life and economic development depend and on which they will increasingly continue to depend in the future. Consequentially, there have been many inappropriate and reckless invasions in the area of “Dežela.” These invasions permanently erase and impoverish its unique topographic and heritage diversity. The latter has developed in this area through lengthy geological and historical periods. In “Dežela,” we can identify at least three millennia of archaeologically verifiable human activity. Modern archaeology no longer concerns itself with strictly limited research of individual archaeological themes but introduces a holistic heritological approach to its processes. Archaeological findings are merely a part of the information that enables a comprehensive view of an area of research. The attitude of the local population toward their environment is crucial for the proper conservation and protection of a cultural landscape. The people must understand their cultural heritage as one of the pivotal components in assuring a quality living environment, and they must perceive it as a value. In the long term, the inclusion of the public in all levels of archaeological proceedings and heritage management is the only path to maintaining and protecting the cultural landscape and its heritage. The thesis addresses, among other things, questions of including the public in the processes of cultural landscape preservation from the viewpoint of public archaeology, and it combines them with modern archaeology and heritology.

Ključne besede:Dežela, Cultural landscape Studenčice, Public Archaeology, Holistic approach, Sustainable development

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj