izpis_h1_title_alt

Izkušnje osebnih asistentk in asistentov pri delu z umirajočimi
ID Grifič, Nuša (Avtor), ID Mali, Jana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,41 MB)
MD5: 244B212223D684D43A8353181C354517

Izvleček
V teoretičnem uvodu sem predstavila pot do pravice neodvisnega življenja oseb z oviro, opredelila osebno asistenco in predstavila vse akterje, ki sodelujejo, in sicer osebne asistente, uporabnike, izvajalce osebne asistente in koordinatorje invalidskega varstva, ki so zaposleni na Centrih za socialno delo. V drugem delu teoretičnega uvoda sem opisala odnos do smrti v današnji družbi, kjer je smrt še vedno tabu, nato sem se osredotočila na žalovanje in oblike pomoči žalujočim, ki jih je v Sloveniji zelo malo ter na koncu predstavila vlogo socialnega dela v procesih podpore in pomoči ob procesu umiranja. Smrt in umiranje sta v poklicih pomoči skoraj neizogibna. Najprej sem raziskala odnos osebnih asistentk in asistentov do smrti in umiranja ter njihov pogled na to temo. Nato me je zanimala njihova izkušnja in kako so doživljali proces umiranja uporabnikov. Za tem sem raziskala, katere oblike podpore in pomoči so prejemali ob soočanjem z umiranjem uporabnikov in kako je urejeno področje osebne asistence ter kje še sami vidijo možnosti za izboljšave. Na koncu me je zanimalo, kako vidijo vlogo socialnih delavcev pri opravljanju svojega poklica, ko pride do težkih trenutkov. Izvedena raziskava je kvalitativna, eksplorativna in empirična. Merski instrument je bil vprašalnik z vnaprej postavljenimi vprašanji odprtega tipa, ki sem ga sestavila s pomočjo prebrane literature. Izvedla sem osem intervjujev, od tega sedem z osebnimi asistentkami in enega z osebnim asistentom. Podatke sem zbirala z metodo spraševanja in jih nato analizirala na kvalitativni način. Osebne asistentke in asistenti v raziskavi so smrt opredelili kot tabu, o kateri se pogovarja le ob določenih priložnostih, najpogosteje takrat, ko se srečajo s smrtjo bližnje osebe. Tema smrti jim ni bila tuja, saj so se v svojem življenju že večkrat srečali s smrtjo in znanja, ki jih imajo o tej temi, so pridobljena iz izkušenj. Z uporabniki, za katere so skrbeli, so imeli dobre odnose, med sabo so bili povezani, saj so skupaj preživeli veliko časa. Smrt uporabnikov je vse prizadela, ne glede na to, če je bila pričakovana ali ne. Večina osebnih asistentov ima še vedno stike z uporabnikovimi družinami. Ob smrti uporabnikov so bile osebne asistentke glede zagotovljene pomoči razdvojene, nekatere so pomoč prejele v obliki razbremenilnega pogovora, medtem ko druge pomoči niso prejele, ampak so ob smrti uporabnika izgubile zaposlitev, saj se je njihova pogodba o zaposlitvi po smrti prekinila. Za svoje področje bi si želeli, da se umirajočim odobri več ur osebne asistence v hitrejšem času, saj lahko na ta način omogočijo kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Vlogo socialnega dela vidijo pri dostopnosti za vprašanja, zagotavljanju podpore ob težkih občutkih, poslušanju stisk, v koordinaciji in v prevzemanju zagovorniške vloge, čeprav imajo po njihovem mnenju socialne delavke še vedno premalo moči za spremembe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:smrt, umiranje, osebna asistenca, odnos, vloga socialnega dela
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160427 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2024
Število ogledov:58
Število prenosov:38
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Experience as a personal assistant working with the dying
Izvleček:
The theoretical section presents how persons with disabilities can assert their right to independent living, defines personal assistance, and presents all the actors involved, namely personal assistants, service users, providers of personal assistance, and coordinators of disability care employed at Social Work Centres. The second part of the theoretical introduction describes the attitude towards death in today's society, where death is still a taboo; afterwards, it focuses on the grieving process and on the types of help provided to grievers, which are in short supply in Slovenia. At the end, it presents the role of social work in providing support and help during the dying process. Death and dying are practically inevitable in the helping professions. I began by examining the attitude of personal assistants towards death and dying, and their views on the topic. Then, I was interested in their experiences and in how they experienced the dying process of service users. Afterwards, I researched which types of support and help they received when dealing with dying service users, how the field of personal assistance is regulated, and in which areas they see possibilities for improvement. Finally, I was interested in how they perceive the role of social workers when it comes to practising their profession during difficult moments. I conducted a qualitative, exploratory and empirical survey. The instrument was a questionnaire with predefined open-ended questions, which I had compiled based on the studied literature. I conducted eight interviews, seven of which with female personal assistants, and one with a male personal assistant. The data were collected using the interview method and then qualitatively analysed. The surveyed personal assistants defined death as a taboo which they discuss only on specific occasions, most often when dealing with the death of someone close to them. They were no strangers to the topic of death, as they have come across death many times in their lives; their knowledge of this topic comes from experience. They had good relationships with the service users under their care; they had established a connection with them, as they spent a great deal of time together. All of them were hurt by the deaths of their service users, regardless of whether their death was expected. Most of the personal assistants are still in touch with the families of service users. The personal assistants had differing opinions on the help they were provided when their service users died; some of them received help in the form of an unburdening conversation, while others received no help at all and in fact lost their jobs, as their employment contracts were terminated upon the deaths of their service users. They would like to see more hours of personal assistance granted to the dying more quickly, as that would enable them to provide quality end-of-life care. They view the role of social work in being available to answer questions, in providing support to service users experiencing difficult emotions, in listening to their troubles, in coordinating the work, and in taking on the role of an advocate; however, in their opinion, social workers still do not have enough power to make a change.

Ključne besede:death, dying, personal assistance, attitude, role of social work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj