izpis_h1_title_alt

Učinek prestajanja zaporne kazni na družinske člane obsojenca
ID Kržišnik, Nika (Avtor), ID Kejžar, Anamarija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (734,98 KB)
MD5: 880563E41445F07449D4A7A98528EC98

Izvleček
Prestajanje zaporne kazni je razlog za številne spremembe v življenju obsojenca. Posledice zaporne kazni pa niso omejene zgolj na osebo, ki zaporno kazen prestaja, temveč vplivajo tudi na obsojenčeve bližnje. Oseba je fizično izvzeta iz družinskega življenja, kar ima posledice tudi za vse ostale vidike družinske dinamike. Nenazadnje se močno spremenijo medsebojni družinski odnosi, kar v številnih primerih privede tudi do številčnejših ali potenciranih prepirov, ločitev ali celotnih razpadov družine. Pogosto se posledice izražajo tudi v slabšem fizičnem in duševnem zdravju vseh vpletenih in/ali ekonomskem statusu družine. Storilci kaznivih dejanj so v splošni družbi močno stigmatizirana skupina. Malo je služb, ki bi jim bile na razpolago za pomoč in podporo ter bi bile usposobljene za delo z njihovo specifično problematiko. Do določene mere pomoči lahko dostopajo znotraj zavoda, kjer prestajajo zaporno kazen, vendar je ta precej omejena in del zaporskega sistema, kar pa ni idealno. Tako obsojenci pogosto ostanejo sami in spregledani, odrinjeni na rob družbe. Njihovi družinski člani pa še pogosteje ostanejo neopaženi v svojih stiskah in postanejo tako imenovane nevidne žrtve zločina (Breen, 2008, str. 19). Tudi oni so ožigosani, spremlja jih stigma, pogosto so aktivno vključeni v proces prestajanja kazni zapora, vse od aretacije, obtožbe, pa do vlaganja pritožb, samega bivanja znotraj zapora in eventualno do odpusta ter vrnitve na svobodo. Iz napisanega lahko razberemo, da se tudi njihovo življenje močno spremeni in lahko se pojavi občutek, da so kaznovani za zločin, ki ga niso storili (Breen, 2008, str. 19). Ob tem pa ostajajo sami in se pogosto s pomanjkljivo količino informacij soočajo s popolnoma neznano situacijo, pri tem pa v Sloveniji trenutno ni specifičnih organizacij, programov ali strokovnjakov, na katere bi se lahko obrnili po pomoč. Diplomska naloga skuša odgovoriti na vprašanje, kdo in kako je v Sloveniji na voljo za pomoč družinskim članom obsojencev v času pred/med/po njihovem prestajanju zaporne kazni. V sklopu iskanja odgovora na to vprašanje sem izvedla raziskavo, katere cilj je bil raziskati, če bi zgoraj omenjeni potrebovali oziroma bi si želeli dodatno pomoč in podporo ter na katerih področjih in v kakšni obliki bi bila ta pomoč zanje optimalna. Namen diplomske naloge je izpostaviti problematiko neraziskanosti področja in zanemarjanja tematike vpliva prestajanja kazni obsojenca na njegove družinske člane ter opozoriti na potrebo po dodatnem raziskovanju in razvijanju pomoči v Sloveniji. Vse to povezujem v diplomskem delu v želji oblikovanja in razvijanja potrebnih oblik pomoči v prihodnosti. Za raziskovanje sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja in v ta namen izvedla tri delno strukturirane intervjuje s sogovorniki, ki sem jih dosegla prek letakov, razdeljenih v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob in Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor v letu 2023. Rezultati so podprli preučeno, predvsem tujo, literaturo in tako ponudili razumevanje področja, ki je bilo predstavljeno v teoretičnem delu. Pridobljeni rezultati nakazujejo na potrebo in željo po organizacijah oziroma programih specializiranih za pomoč in podporo osebam, ki so izpostavljene posledicam prestajanja kazni zapora bližnjega. V zaključku naloge podajam tudi predloge za dodatno raziskovanje področja družinskih članov oseb na prestajanju zaporne kazni in za razvoj specializiranih oblik pomoči za omenjeno ciljno skupino na njim prilagojen način pomoči.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Družinski člani, pomoč, zavod za prestajanje zaporne kazni, obsojenec, zapor
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160362 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.08.2024
Število ogledov:22
Število prenosov:5
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effect of serving a prison sentence on the convict's family members
Izvleček:
Serving a prison sentence brings about numerous changes in the life of the convict. However, the impact of incarceration is not limited to the person serving the sentence; it significantly affects all of the convict’s close relations. The individual is physically removed from family life, which also affects all other aspects of family dynamics. Consequently, interpersonal family relationships often change dramatically, leading in many cases to more frequent or intensified conflicts, separations, or even complete family breakdowns. These consequences frequently manifest as poorer physical and mental health for all involved and/or a decline in the family's economic status. Offenders are a highly stigmatized group in society. There are few jobs available that provide them with assistance and support, or are trained to handle their specific issues. Some degree of help is accessible within the institution where they are serving their sentence, but this help is quite limited and part of the prison system, which is not ideal. As a result, convicts often remain alone and overlooked, pushed to the margins of society. Their family members, However, often remain even more unnoticed in their distress, becoming what are known as invisible victims of crime (Breen, 2008, p. 19). They are also stigmatized, and frequently actively involved in the process of serving the prison sentence, from arrest, indictment, to filing appeals, visiting the prison, and up to release and reintegration. From the above, it can be inferred that their lives change significantly as well, and they may feel punished for a crime they did not commit (Breen, 2008, p. 19). In addition, they are often left alone and face a completely new and unknown situation with insufficient information. Currently, in Slovenia, there are no specific organizations, programs, or professionals they can turn to for help. This thesis aims to answer the question of who and what kind of support is available in Slovenia for the family members of convicts before, during, and after their imprisonment. As part of finding an answer to this question, I conducted a study aimed at exploring whether the aforementioned individuals would need or desire additional help and support, in which areas, and in what form this assistance would be optimal for them. The purpose of the thesis is to highlight the issue of the under-researched field and the neglect of the topic of the impact of serving a prison sentence on the convict’s family members, and to emphasize the need for further research and development of support in Slovenia. I connect all this in the thesis with the aim of forming and developing necessary forms of assistance in the future. For the research, I used a qualitative research method and conducted three semi-structured interviews with respondents whom I reached through leaflets distributed in the Juvenile correctional facility and Prison Celje, Prison Ig, Prison Ljubljana, Prison Dob, and Prison Maribor in 2023. The results supported the reviewed foreign literature and provided an understanding of the field presented in the theoretical part. The obtained results indicate a need and desire for organizations or programs specialized in providing help and support to individuals exposed to the effects of a close one's imprisonment. In the conclusion of the thesis, I also provide suggestions for further research on the field of family members of incarcerated individuals and for the development of specialized forms of assistance tailored to this target group.

Ključne besede:family members, help, prison, convict

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj