Uporaba spletnih družbenih omrežij in oblikovanje ženskih vlog

Sejarić, Hana (avtor), Leskošek, Vesna (mentor)

V diplomskem delu sem raziskovala povezavo med uporabo spletnih družbenih omrežij in oblikovanjem ženskih zasebnih ter javnih vlog. V teoretičnem pregledu sem se najprej usmerila v opredelitev spletnih družbenih omrežij in vloge, ki jih le-ta predstavljajo v vsakdanjih življenjih svojih uporabnikov. V zapis sem vključila nekaj statističnih podatkov glede uporabe posameznih spletnih platform. Nato sem nadaljevala z opisi in pomeni pritiskov, ki se pojavljajo zaradi uporabe spletnih omrežij. Opisala sem vrste pritiskov, ki so značilni za ženske uporabnice. Pisanje sem nadaljevala z opredelitvijo spletnih vplivnežev in vplivnic ter vsebin, ki jih delijo na svojih profilih. V drugem delu teorije sem se osredotočila na spolne vloge žensk. Najprej sem na kratko opisala, kaj so spolne vloge in kako so predstavljene v naši družbi, nakar sem se usmerila na zasebne in javne vloge, ki jih v družbi zavzemajo ženske. V sklopu zasebnih vlog sem opisala vlogo matere, gospodinje in žene oziroma partnerke. V naslednjem poglavju sem opisala razvoj javnih vlog, ki za ženske predstavljajo različne karierne in poklicne poti. Teoretični uvod sem zaključila s povezavo med uporabo spletnih družbenih omrežij, ženskimi vlogami in socialnim delom. Glavni cilj moje raziskave je bil ugotoviti, kako družbena omrežja oblikujejo zasebne ali javne vloge žensk oziroma kakšno vlogo imajo pri tem. Uporabila sem kvantitativno metodologijo. Raziskavo v sklopu diplomskega dela sem izvedla na vzorcu žensk, starih med 19 in 42 let, ki uporabljajo družbena omrežja. Odločila sem se za uporabo neslučajnostnega in priročnega vzorca. Udeleženkam sem povezavo za spletni anonimni vprašalnik poslala prek spletnih omrežij, ki jih tudi sama uporabljam. Merski instrument je bil spletni vprašalnik, ki sem ga predhodno sestavila s pomočjo spletne aplikacije 1KA. Metoda zbiranja podatkov, ki sem jo uporabila, je spletno anketiranje, saj sem nekaj časa zbirala v celoti izpolnjene spletne vprašalnike. Določene ugotovitve raziskave so bile dokaj pričakovane, saj vse anketiranke uporabljajo spletna družbena omrežja in tam preživijo kar nekaj ur dnevno. Najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje je Instagram, kot namen pa je večina označila ohranjanje stikov s prijatelji. Večina anketirank sledi spletnim vplivnicam in dobra četrtina si jih želi enake poklicne poti. Ugotovila sem, da obstaja povezava med starostjo anketirank in pogostostjo objavljanja javnih ter zasebnih vsebin na spletnih družbenih omrežjih. Pogostost primerjanja z drugimi ljudmi na spletnih platformah je povezana s količino časa, ki ga anketiranke namenijo uporabi družbenih omrežij. Po analizi sem ugotovila, da več kot polovica žensk meni, da družbena omrežja negativno vplivajo na oblikovanje zasebnih vlog. Glede javnih vlog menijo, da družbena omrežja pospešujejo pomen ženskih vlog v javnem svetu in pri poklicni rasti. Raziskava mi je omogočila vpogled v moč pritiskov, ki jih ženske začutijo zaradi uporabe družbenih omrežij, med katerimi je najmočnejši pritisk lepotnih idealov. Ugotovila sem tudi, da obstaja povezava med starostjo anketirank in močjo pritiska na nekaterih področjih življenja. Eden izmed predlogov za nadaljnje delo je širitev raziskave na druge spolne in starostne skupine, ki bi omogočila zanimivo primerjavo med rezultati. Hkrati je za stroko socialnega dela pomembno spregovoriti o pasteh družbenih omrežij, ki oblikujejo ženske vloge v sodobni družbi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: družbena omrežja, ženske, zasebne vloge, javne vloge, spletne vplivnice, primerjava z drugimi, pritiski
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FSD - Fakulteta za socialno delo
• Leto izida: 2024
• PID: 20.500.12556/RUL-160157
• Datum objave v RUL: 22.08.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The Use of Online Social Networks and The Formation of Female Roles

Izvleček

In the thesis, I explored the connection between the use of social media and the formation of women's private and public roles. In the theoretical part, the first focus was on the defining social media and the roles they play in the everyday lives of their users. In this part some statistical data regarding the use of individual online platforms were included. Descriptions and significance of pressures that appear because of the use of social networks were described, particularly the ones characteristic for female users. In my thesis I continued by defining online influencers and the content they share on their profiles. In the second part of the theoretical segment, I concentrated on women's gender roles. I briefly described what gender roles are and how they are represented in our society, then the focus was shifted to the private and public roles occupied by women in society. As a part of the private roles, I described the roles of a mother, a housewife, and a wife or a partner. In the following chapter, the development of public roles, which represent various career paths for women, were described. I concluded the theoretical introduction by linking the use of social media, women's roles, and social work. The main goal of my research was to establish how social networks shape women's private or public roles or what role they play. I have used quantitative methodology. My thesis research was conducted on a sample of women aged between 19 and 42 who use social media. I decided to use a non-random and a convenient sample. The participants got the link to an anonymous online questionnaire via social networks that I also use. The measurement instrument was an online questionnaire that I had previously made using the 1KA web application. The data collection method I used was online surveying, as I spent some time collecting fully completed online questionnaires. Certain findings of the research were fairly expected, because all respondents use social media and spend quite a few hours daily by using them. The most commonly used social network is Instagram. The majority of respondents indicated maintaining contact with friends as its purpose. Most respondents follow online influencers, and a little bit more than a quarter of them aspire to similar career paths. I found out that there is a connection between the age of the respondents and the frequency of posting public and private content on social media platforms. The frequency of comparison with other people on online platforms is linked to the amount of time that respondents spend using social media. Upon analysis, I established that more than a half of the women believe that social media has a negative influence on the formation of private roles. Regarding public roles, women believe that social media accelerate the significance of women's roles in the public sphere and in the career growth. The research provided insight into the power of pressures women feel due to the use of social media. The strongest one is the pressure of beauty ideals. I also found out that there is a connection between the age of the respondents and the intensity of pressure in some life areas. One of the suggestions for further work is to expand the research to other gender and age groups, which would enable an interesting comparison of results. At the same time, it is important for the social work profession to address the pitfalls of social media that shape women's roles in modern society.

• Ključne besede: social networks, women, private roles, public roles, online influencers, comparison with others, pressures