izpis_h1_title_alt

Poznavanje glasovnega zavedanja med učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja kot pomembnega predpogoja za uspešno opismenjevanje učencev : magistrsko delo
ID Kopač, Petra (Avtor), ID Petek, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Košak Babuder, Milena (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,16 MB)
MD5: 76EE72ED1E6CB7DCDC4FBEA9A43DDF04
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (9,56 MB)
MD5: 74CCD626422F3E7F65303CA08A2B40D6

Izvleček
Glasovno zavedanje je ena izmed ravni jezikovnega zavedanja, hkrati pa tudi eden izmed devetih gradnikov bralne pismenosti. Mnogi avtorji oz. njihove raziskave sposobnost glasovnega zavedanja prepoznavajo kot najzanesljivejši napovednik poznejše uspešnosti učenja branja in pisanja. Prav zato je zelo pomembno, da imajo učenci pred začetkom učenja branja in pisanja dobro razvite sposobnosti glasovnega zavedanja, posebej tudi sposobnosti glasovne analize in sinteze, ki sta za branje in pisanje najpomembnejši. Za nudenje ustreznih spodbud pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomembno poznavanje njegovega pomena ter ravni razvoja, saj lahko le tako otrokom nudimo ustrezne in zadostne dejavnosti, ki jim bodo omogočale napredek na posamezni ravni in posledično večje možnosti za poznejše uspešnejše učenje branja in pisanja. Raziskave iz tujine ugotavljajo, da ima večina učiteljev, ki delajo z učenci v obdobju učenja branja in pisanja, pomanjkljivo oz. le osnovno znanje o glasovnem zavedanju. Cilj raziskave je bil zato ugotoviti, kakšno je teoretično znanje o glasovnem zavedanju med slovenskimi učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (v nadaljevanju VIO), kako in v kolikšni meri v svoje delo vključujejo razvijanje glasovnega zavedanja pri učencih ter kako pogosto pred začetkom učenja branja in pisanja preverijo sposobnosti glasovnega zavedanja pri učencih. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Način vzorčenja je bil namenski. Oblikovali smo lasten elektronski anketni vprašalnik, ki smo ga poslali in delili med slovenske učitelje prvega VIO. Na povabilo k izpolnjevanju se je odzvalo 136 učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da večina slovenskih učiteljev prvega VIO nima popolnoma ustreznega znanja o glasovnem zavedanju. Pomanjkljivo je predvsem njihovo poznavanje višjih, kompleksnejših ravni glasovnega zavedanja. Skoraj vsi slovenski učitelji prvega VIO sposobnostim glasovnega zavedanja pripisujejo velik ali zelo velik pomen za učenje branja in pisanja, kljub temu pa ima le dobra polovica zadostno znanje tudi o glasovni sintezi in analizi, ki sta za učenje branja in pisanja najbolj ključni. Delovna doba slovenskih učiteljev prvega VIO ne vpliva na večje ali manjše poznavanje glasovnega zavedanja ter poznavanje pomena glasovnega zavedanja za učenje branja in pisanja. Slovenski učitelji prvega VIO, ki imajo več znanja o glasovnem zavedanju, vaje za njegov razvoj tudi statistično pomembno pogosteje vključujejo v pouk. V veliki večini učitelji prvega VIO v Sloveniji vaje za razvoj glasovnega zavedanja vsaj enkrat tedensko vključujejo v pouk v prvem razredu, z višanjem razreda poučevanja pogostost vključevanja vaj za razvoj glasovnega zavedanja pada. Najpogosteje vaje za razvoj glasovnega zavedanja izvajajo za celoten razred hkrati in v veliki meri niso sistematične. Večina slovenskih učiteljev prvega VIO preveri sposobnost glasovnega zavedanja pri učencih le v začetku prvega razreda, ob tem pa ne preveri sposobnosti učencev na vseh ravneh glasovnega zavedanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in raziskanih informacij smo oblikovali Smernice za razvijanje glasovnega zavedanja pri učencih v prvem VIO.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Fonologija, Vzgoja glasu, Osnovnošolsko učenje in poučevanje, glasovno zavedanje, fonološko zavedanje, glasovna analiza, glasovna sinteza
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:P. Kopač
Leto izida:2024
Št. strani:61 str.
PID:20.500.12556/RUL-159617 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:612.78(043.2)
COBISS.SI-ID:201799683 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.07.2024
Število ogledov:50
Število prenosov:29
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Knowledge of phonological awareness of teachers in the first period of education as an important prerequisite for reading and writing
Izvleček:
Phonological awareness is one of the levels of language awareness, and concurrently one of the nine cornerstones of reading literacy. Many authors and their studies see the ability of phonological awareness as the most reliable predictor of subsequent success in learning to read and write. It is therefore very important that before starting to learn to read and write, students have well-developed phonological awareness skills, especially the ability of phonetic analysis and synthesis, which are most important for reading and writing. In order to offer appropriate incentives for the development of phonological awareness, it is essential to know its importance and level of development, as this is the only way we can offer adequate activities that will enable children to progress at an individual level, and consequently get greater opportunities for more successful subsequent learning of reading and writing. Research from abroad finds that the majority of teachers who work with pupils during the period of learning to read and write, have insufficient or just basic knowledge of phonological awareness. The aim of the study was to find out what the theoretical knowledge of phonological awareness is like among Slovenian teachers of the first educational period (hereinafter EP), how and to what extent they include the development of phonological awareness of pupils in their work, and how often they check pupils' phonological awareness skills before starting to learn to read and write. In the research, a quantitative research approach with a descriptive and causal non-experimental research method was used. The method of sampling was purposive. We created our own electronic questionnaire, which was sent and distributed to the Slovenian teachers of the first EP. 136 teachers responded to the invitation. The results of the research showed that the majority of Slovenian teachers of the first EP do not have fully adequate knowledge about phonological awareness. Mainly, their knowledge of higher, more complex levels of phonological awareness is insufficient. Almost all Slovenian teachers of the first EP attribute great or immense importance to the ability of phonological awareness for learning to read and write; however, only slightly over half of them have sufficient knowledge of phonetic synthesis and analysis, which are the most crucial for learning to read and write. The years of service of the Slovenian teachers of the first EP do not affect the greater or lesser knowledge of phonological awareness and the knowledge of the importance of phonological awareness for learning to read and write. Slovenian teachers of the first EP, who have more knowledge about phonological awareness, statistically significantly include exercises for its development in their lessons more often. The vast majority of teachers of the first EP in Slovenia include exercises for the development of phonological awareness at least once a week in their lessons for the first grade; with the increase of the teaching grade, the frequency of including exercises for the development of phonological awareness decreases. Most often, the exercises for the development of phonological awareness are carried out for the whole class simultaneously and are extensively unsystematic. The majority of Slovenian teachers of the first EP check the pupils’ ability of phonological awareness only at the beginning of the first grade, but do not check the pupils’ ability at all levels of phonological awareness. Based on the obtained data and researched information, we have formed Guidelines for the development of phonological awareness amongst pupils in the first EP.

Ključne besede:phonological awareness, phonemic awareness, phonetic analysis, phonetic synthesis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj