izpis_h1_title_alt

Učne aktivnosti učencev pri pouku v različnih učnih okoljih
ID Kavaš, Sergeja (Avtor), ID Kalin, Janica (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,77 MB)
MD5: F3D9FAA6B558F66335858853467F75A0

Izvleček
V magistrski nalogi se ukvarjamo z enim od učnih okolij, kjer lahko poteka pouk, pri čemer pojem »učno okolje« uporabljamo v pomenu fizičnega učnega okolja. Osredotočimo se na naravo kot eno izmed možnih učnih okolij. Poseben poudarek namenjamo »gozdni pedagogiki«, pri čemer jo skušamo postaviti v razmerje z izkustvenim učenjem, doživljajsko pedagogiko, učenjem na prostem, izobraževanjem na prostem, pouku na prostem in učenju izven učilnice. Čeprav se je pri nas na pobudo Inštituta za gozdno pedagogiko oblikovala Mreža gozdnih vrtcev in šol, na osnovi pregleda teorije ugotavljamo, da v Sloveniji gozdna pedagogika še ni formalno uveljavljena veda. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi uporabljamo izraz pouk v naravi, v povezavi s katerim predstavljamo pogoje, ki jih je smiselno upoštevati pri izvajanju le-tega, nadalje pa tudi nekatere prednosti in na drugi strani omejitve pouka v naravi. Ker pa nas v nadaljevanju zanima, ali je učno okolje lahko eden od dejavnikov, ki vpliva na učne aktivnosti učencev pri pouku, opredelimo tudi učno aktivnost, predstavimo temeljne pogoje učne aktivnosti učencev pri pouku ter se posvetimo tudi trem temeljnim vrstam učne aktivnosti, pri čemer posebno pozornost namenjamo intelektualnim učnim aktivnostim. V empiričnem delu namreč s kvalitativno metodo s pomočjo petih intervjujev ugotavljamo, kako učitelji razumejo pojem intelektualnih učnih aktivnosti, kako opažajo intelektualne učne aktivnosti svojih učencev pri pouku in čemu pripisujejo večje ali manjše intelektualne učne aktivnosti svojih učencev. Obenem pa, s pomočjo opazovanih dvajsetih učnih ur pri pouku v učilnici in pri pouku v naravi na petih različnih osnovnih šolah po Sloveniji, skušamo ugotoviti, ali obstaja razlika v intelektualnih učnih aktivnostih učencev glede na to, v katerem učnem okolju poteka pouk. Intelektualne učne aktivnosti učencev merimo na podlagi količine in kakovosti učenčevih zastavljenih vprašanj. Pomemben del naše raziskave predstavlja spremljanje, kateri učenci postavljajo vprašanja, kar nam omogoča, da – poleg ugotavljanja razlik v količini in kakovosti postavljenih vprašanj – izvemo tudi, ali so v različnih učnih okoljih učno aktivni različni ali isti učenci.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:učno okolje, pouk v naravi, učna aktivnost, intelektualne učne aktivnosti učencev pri pouku, količina in kakovost učenčevih postavljenih vprašanj
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-159410 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2024
Število ogledov:250
Število prenosov:67
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Pupils' learning activities in different learning environments
Izvleček:
In the master’s thesis, we explore a specific type of learning environment, using the term “learning environment” to refer to the physical setting where a class occurs. Our emphasis is on nature as a potential learning environment. With a particular focus on “forest pedagogy”, we aim to contextualize it in relation to experiential learning, experiential pedagogy, outdoor learning, outdoor education, outdoor classes, and learning outside the classroom. Through a theoretical review, we discover that although a network of forest kindergartens has been established in Slovenia by the Institute for Forest Pedagogics, forest pedagogy has not yet been formally recognized as a discipline in Slovenia. Consequently, we have chosen to use the term “classes in nature” throughout this thesis. We discuss the necessary conditions for implementing classes in nature, as well as their advantages and limitations. Our interest extends to whether the learning environment influences pupils’ learning activities in class. We define learning activity, outline the fundamental conditions for pupils’ learning activities in class, and examine three basic types of learning activity, with a special focus on intellectual learning activities. In the empirical part of the study, we employ a qualitative method using five interviews to understand, how teachers perceive intellectual learning activities, how they observe these activities in their pupils, and what factors they believe contribute to variations in their pupils’ intellectual activities. Additionally, we observe 20 lessons, both in classrooms and in nature, across five different primary schools in Slovenia. Our goal is to determine if there is a difference in pupils’ intellectual learning activities based on the learning environment. We assess pupils' intellectual learning activities by measuring the quantity and quality of questions they ask. An important aspect of our research is identifying which pupils ask questions, enabling us to determine whether different or the same pupils are active in various learning environments.

Ključne besede:learning environment, classes in nature, learning activity, pupils’ intellectual learning activities in classes, quantity and quality of questions asked by pupils

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj