izpis_h1_title_alt

Vloga percepcije govora pri oceni verodostojnosti pričanja
ID Drobnjak, Marko (Avtor), ID Mihelj Plesničar, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Beguš, Gašper (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (9,81 MB)

Izvleček
Doktorska disertacija obravnava vlogo percepcije govora pri oceni verodostojnosti pričanja. Z namenom preverjanja ničelne hipoteze, ki predpostavlja, da percepcija govora ne vpliva na oceno verodostojnosti pričanja, je razdeljena na dva razdelka s končnimi sklepnimi ugotovitvami. Prvi razdelek, ki je namenjen teoretskemu razpravljanju o govoru in njegovi percepciji v navezavi na verodostojnost pričanja v interakcijah z upoštevanjem preseka jezika in prava, je razdeljen na pet vsebinskih sklopov. V prvem sklopu avtor naslovi retoriko in sodno govorništvo, saj je govor gradnik prepričevanja v retoriki in prav tako sodnem govorništvu, ki ga je mogoče razumeti kot posebno jezikovno varianto. V drugem sklopu, ki temelji na družbenojezikoslovnih pogledih, je predstavljena zvrstnost jezika v razmerju do družbe z upoštevanjem kodifikacije jezika kot tudi pravnega jezika, pisnega in premalokrat obravnavanega govornega prenosnika ter pomena dialektov in drugih okoliščin, ki zaznamujejo govorne interakcije v družbi. Tretji del predstavi pravo kot jezik družbenega reda in kako zakonitosti pravnega jezika določajo odločanje in preostalo povezano dinamiko. V četrtem delu so predstavljene dimenzije, ki se vežejo na verodostojnost pričanja v interakcijah komunikacijskega procesa, pri čemer so predstavljeni tako objektivni kot subjektivni dejavniki, ki vplivajo na presojo verodostojnosti. Zadnje poglavje v tem razdelku pa s kriminološke perspektive osvetli pravne interakcije in vlogo jezika pri stigmatiziranju in etiketiranju ter izpostavi pomen simbolne moči odločevalcev v sodnih postopkih. V drugem sklopu avtor sprva predstavi metodologijo, na kateri temelji empirično delo, in skozi upoštevanje teoretskega izhodišča oriše oblikovani eksperiment, ki služi preverjanju veljavnosti ničelne hipoteze. Na podlagi številnih nalog, ki skozi percepcijo govora s tem namenom posnetih stimulov in ustvarjenih govornih kot tudi spolnih skupin preverjajo s perspektive verodostojnosti pričanja povezane okoliščine in dejstvom, da je govor v interakcijah večplasten, v nadaljevanju na podlagi statističnih analiz podatkov, ki izhajajo iz rezultatov nalog s strani participantov, predstavi ugotovitve. S pomočjo inovativnega pristopa so tako v vmesnem sklepu kot tudi v končnih sklepnih ugotovitvah predstavljeni razlogi, zakaj je mogoče zaključiti, da percepcija govora vpliva na oceno verodostojnosti pričanja. Poleg raziskovalnega doprinosa disertacije je naslovljen tudi družbeni doprinos z možnostjo prenosa ugotovitev v delovno okolje sodišč.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:percepcija govora, verodostojnost pričanja, interakcije, eksperiment, pravni jezik, jezik in pravo, komunikacija na sodišču, variantnost jezika, eksperimentalno jezikoslovje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2024
Datum objave v RUL:02.07.2024
Število ogledov:6
Število prenosov:2
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Naslov:The role of speech perception in the evaluation of testimony credibility
Izvleček:
This doctoral dissertation explores the pivotal role of speech perception in evaluating the credibility of testimony. To test the null hypothesis, which posits that speech perception does not influence testimonial credibility assessment, this thesis is divided into two distinct sections, each concluding with its respective findings. The first section is dedicated to a theoretical exploration of speech and its profound impact on the perception of testimony credibility, especially within the intricate realms of language and the legal system. It unfolds across five substantive subsections. The opening segment delves into the realm of rhetoric and courtroom oratory, highlighting the indispensable role of speech as a cornerstone of persuasive communication, both in the broader context of rhetoric and the specialized linguistic nuances of courtroom discourse. The second segment adopts a sociolinguistic lens, analysing language varieties in their societal context. This section delves into language codification, the intricacies of legal language, written aspects of speech, and the significance of dialects while considering the contextual factors that shape speech interactions within society. The third part expounds upon the concept of law as a language of societal order and how the regularities of legal language govern decision-making and its associated dynamics. It explores the intricate relationship between legal language and the fabric of societal structures. The fourth segment explores diverse dimensions associated with the assessment of testimonial credibility in communicative interactions. It examines both objective and subjective factors that inform judgments of credibility. From a criminological perspective, the final part of this section illuminates legal interactions and the influence of language on stigmatization and labeling, emphasising the symbolic power of decision-makers in judicial proceedings. Transitioning to the second section of the dissertation, the author introduces the underlying methodology of the empirical research and, building upon the established theoretical foundation, delineates the designed experiment to test the validity of the null hypothesis. This empirical approach involves various tasks, including evaluating speech stimuli recorded explicitly for this study and categorizing dialect and speech groups by gender with the intent to comprehensively study the multifaceted factors that impact testimonial credibility assessment. The findings are subsequently presented through statistical analyses of the data gathered from participants' task results. In an innovative twist, both the interim and final conclusions provide the rationale for asserting that speech perception influences testimony credibility. Beyond its contribution to academic research, this thesis also explores the broader societal implications of its findings and their potential applicability within the realm of the judicial system.

Ključne besede:speech perception, credibility of testimony, interactions, experiment, legal language, language and law, communication in court, language variation, experimental linguistics

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj