izpis_h1_title_alt

Algoritemsko usklajeno ravnanje : (magistrsko diplomsko delo)
ID Arzenšek, Urška (Avtor), ID Grilc, Peter (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,25 MB)
MD5: 8545D7424F98AEB3368CB8849F904E6B

Izvleček
Konkurenčno pravo EU in ZDA sta z vidika pojmovanja sporazuma in usklajenega ravnanja antropocentrična, saj se zahteva skladanje volj, mentalni konsenz, zavest oziroma namen – pojmi, ki so inherentni človeku. Ključno je njuno razmejevanje od vzporednega ravnanja, ki ni prepovedano. Algoritmi, ki jim podjetja vedno bolj poverjajo nalogo določanja cen, še bolj zabrišejo mejo med vzporednim in usklajenim ravnanjem ter pomembno vplivajo na tradicionalne dejavnike dogovarjanja in stabilnosti kartelov. Oblike uporabe cenovnih algoritmov, ki so pomembne za konkurenčno pravo, se razvrščajo v štiri scenarije. Po trenutnem konkurenčnem pravu uporaba cenovnih algoritmov kot orodij predhodnega dogovora med ljudmi ne povzroča težav. Pri uporabi cenovnih algoritmov istega ponudnika se za odgovornost horizontalnih konkurentov za dogovarjanje zvezdaste strukture zahteva vsaj zavedanje možnega protikonkurenčnega ravnanja, odgovarja pa lahko tudi ponudnik teh algoritmov. Scenarija predvidljivega agenta in popolnoma avtonomnega algoritemskega usklajevanja predstavljata dovoljeno vzporedno ravnanje, razen v določenih primerih. Zaradi številnih učinkovitosti in prednosti uporabe algoritmov je lahko v konkurenčnem pravu EU omejevalni sporazum zaradi uporabe algoritmov izvzet iz prepovedi, v ameriškem antitrustu pa le, če se bo zanj uporabljalo pravilo razumne presoje. Cenovni algoritmi predstavljajo tudi velik izziv za zaznavanje in dokazovanje omejevalnega sporazuma ter vprašanje krivde pri kazenski in prekrškovni odgovornosti. Za naslavljanje vzporednega ravnanja cenovnih algoritmov trenutno obstajata tudi dve konkurenčnopravni alternativi – presoja koncentracij in zloraba skupnega prevladujočega položaja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Algoritemsko usklajevanje, algoritemska koordinacija, sporazum, usklajeno ravnanje, konkurenčno pravo, antitrust, umetna inteligenca, algoritmi, vzporedno ravnanje.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:U. Arzenšek
Leto izida:2024
Št. strani:VII, 76, XXI str.
PID:20.500.12556/RUL-158751 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:339.13:004.021:004.8
COBISS.SI-ID:199573507 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.06.2024
Število ogledov:52
Število prenosov:31
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Algorithmic collusion
Izvleček:
EU and US competition law are anthropocentric in terms of the concept of agreements and concerted practices as they require the concurrence of wills, mental consensus, awareness, or intent – concepts that are inherent to humans. A key aspect is distinguishing these from conscious parallelism, which is not prohibited. Algorithms, increasingly entrusted by companies with the task of setting prices, blur the line between conscious parallelism and concerted practices and significantly impact the traditional factors of collusion and cartel stability. The forms of use of pricing algorithms relevant for competition law are categorized into four scenarios. Under current competition law, the use of pricing algorithms as tools for prior agreements between humans does not pose problems. When using pricing algorithms from the same provider, the liability of horizontal competitors for hub-and-spoke collusion requires at least awareness of possible anti-competitive behaviour, and the provider of these algorithms can also be liable. The scenarios of the predictable agent and fully autonomous algorithmic coordination represent conscious parallelism, except in certain cases. Due to the numerous efficiencies and advantages of using algorithms, the agreement or concerted practice can be exempted from prohibition under EU competition law, while in US antitrust, this is only possible if the rule of reason applies. Pricing algorithms also present a significant challenge for detecting and proving agreements or concerted practices and the issue of culpability for criminal liability and liability for minor offences. Conscious parallelism can currently be addressed via two competition law alternatives – merger control and abuse of collective dominance.

Ključne besede:Algorithmic collusion, algorithmic coordination, agreement, concerted practice, competition law, antitrust, artificial intelligence, algorithms, conscious parallelism.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj