Večnaslovniško pisanje Svetlane Makarovič na primeru treh izbranih pravljic : magistrsko delo

Oražem, Ema (avtor), Blažič, Milena (mentor)

Slikanice predstavljajo obsežen del književnih del, s katerimi otroci pridobivajo prve bralne izkušnje. Ker v zgodnjih letih odraščanja še nimajo bralnih sposobnosti, jim stik z besedilom omogočajo starši ali pa druge bližnje odrasle osebe. Ob branju lahko ugotavljamo, da sporočilo pravljic odrasli razumemo, otroci pa ga razumejo na drugačen način ali pa sploh ne. Zaradi družbenih norm, vrednot in poznanih dejavnikov iz okolja dojemamo motive na drugačen način kot otroci, ki šele spoznavajo okolje okoli sebe. Takšne slikanice imajo status večnaslovniške mladinske književnosti, katere posebnost je ta, da je namenjena tako mlajšim kot odraslim bralcem. Ena izmed predstavnic, ki piše tako za otroke kot tudi za odrasle, je Svetlana Makarovič. Njene pravljice so na prvi pogled namenjene otrokom, ob branju le-teh pa se odraslim bralcem odpre nov svet spoznanj in resnic, ki jih avtorica predstavi skozi preizkušnje svojih književnih junakov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej posvetili pojmu mladinska književnost. Predstavili smo njen pojav in razvoj na Slovenskem ter navedli nekaj definicij, s katerimi so se ji številni avtorji poskušali čim bolj približati. V nadaljevanju smo predstavili pojem dvojni naslovnik in tako prešli na »crossover« oz. večnaslovniško mladinsko književnost. Nato smo se posvetili slikanici. Najprej smo jo umestili v zgodovinski prostor na Slovenskem, opredelili njeno poimenovanje in navedli nekaj njenih temeljnih značilnosti. Zadnje poglavje teoretičnega dela smo namenili predstavitvi avtorice Svetlane Makarovič in njenemu literarnemu ustvarjanju. Opredelili smo njen stil pisanja, ki je izrazito večnaslovniški, ter to podkrepili s konkretnimi primeri. Predstavili smo tudi pojem živalska pravljica, katere predstavnica je prav omenjena avtorica. Poglavje smo nadaljevali s predstavitvijo njenih treh pravljic, in sicer Sapramiška, Pekarna Mišmaš in Veveriček posebne sorte. Navedli smo nekaj njihovih značilnosti, letnice izdaj in ponatisov ter spreminjanje podrobnosti v zgodbah in ilustracijah glede na leto izdaje in zaradi različnih ilustratorjev. K vsaki pravljici smo dodali tudi kratko predstavitev zgodbe in nekaj zanimivosti. Nekaj besed smo namenili tudi predstavitvi pesniške zbirke Svetlane Makarovič – Pesmi muce potovke, v kateri so zbrane vse njene pesmi za otroke, obogatene z ilustracijami številnih ilustratorjev. Empirična raziskava je temeljila na literarni analizi treh proučevanih pravljic Svetlane Makarovič – Sapramiška, Pekarna Mišmaš in Veveriček posebne sorte. Na podlagi kognitivne teorije avtorice Bettine Kümmerling-Meibauer (2004) smo analizirali tri izbrana književna dela. Izdelali sem preglednice, v katere smo vpisali citate in te podkrepili s komentarji. Ugotavljali smo, kaj je tisto, kar omenjene pravljice označuje za kakovostna književna dela in ali se odziv bralcev različnih starosti v čem razlikuje. Podatke smo zbrali v preglednice, motive pa sproti argumentirali.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Slovenska mladinska književnost, Umetnost pisanja, Slovenske pravljice, mladinska književnost, večnaslovniško pisanje, večnaslovniška mladinska književnost, Svetlana Makarovič, pravljica, slikanica
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: E. Oražem
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 62 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-158662
• UDK: 821.163.6.09-93(043.2)
• COBISS.SI-ID: 199905027
• Datum objave v RUL: 19.06.2024

ORAŽEM, Ema, 2024, Večnaslovniško pisanje Svetlane Makarovič na primeru treh izbranih pravljic : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : E. Oražem. [Dostopano 1 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=158662

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Svetlana Makarovič's crossover writing on the case of three selected fairy tales

Izvleček

Picture books represent an extensive part of literature through which children gain their first reading experiences. Pre-school children lack reading skills which is why their parents or other adults enable those experiences. When reading picture books, we can observe that children do not understand their message in the same way as adults; moreover, they might not understand it at all. Social norms, values and known environmental factors are the reasons adults perceive motifs differently from children who are not influenced by these factors. These types of picture books are known as crossover literature because they cross from child to adult audiences. Svetlana Makarovič is a representative of a crossover author. At first sight, her fairy tales are intended for children. However, when reading them, adults discover new truths that are presented through her characters’ trials. The theoretical part of the master’s thesis firstly focuses on children’s literature, its definitions, beginning and development in Slovenia. Afterwards, we introduce the term dual audience and this way move on to crossover literature. The thesis then draws attention to picture book. We describe its history in Slovenia, define the term and list some of its basic characteristics. The final chapter in the theoretical part focuses on the author Svetlana Makarovič and her literary creation. We define her style of writing, which is distinctively crossover, and provide concrete examples to support our statement. We introduce the term animal tale, a genre typical for Svetlana Makarovič. The chapter continues with a presentation of her three fairy tales Sapramiška, Pekarna Mišmaš and Veveriček posebne sorte. The presentation includes some of the stories’ characteristics, the years of their first editions and reprints, as well as the changes of details in the stories and illustrations considering the editions and different illustrators. Each fairy tale is briefly summarised and we have included some interesting facts about them as well. The thesis also introduces the author’s collection of poems Pesmi muce potovke, which includes all her poems for children accompanied by illustrations of a number of authors. The empirical research consists of a literary analysis of the three fairy tales by Svetlana Makarovič – Sapramiška, Pekarna Mišmaš and Veveriček posebne sorte. The analysis is based on a cognitive theory by Bettina Kűmmerling-Meibauer (2004). It includes quotes from the picture books accompanied by comments. We have tried to establish what makes the studied fairy tales good quality and whether the feedback of readers of different ages differs in any way. The collected data has been shown in tables and each motif has been accompanied by arguments.

• Ključne besede: children’s literature, cross writing, crossover, Svetlana Makarovič, fairy tale, picture book