Proteini so naravni polimeri, ki v živih organizmih opravljajo mnoge za življenje pomembne funkcije. Čeprav svojo funkcijo največkrat opravljajo v termodinamskem ravnovesju, so lahko izpostavljeni tudi mnogim neravnovesnim pogojem, ki nastanejo kot posledica mehanskih napetosti.
Slednje lahko poškodujejo proteinsko strukturo in povzročijo zmanjšanje ali celo popolno izgubo njihove funkcije. Zaradi tega je potrebno razumeti in določiti občutljivost teh biomolekul na mehanske napetosti, pri čemer se ključ do tega znanja običajno skriva v njihovem dinamičnem odzivu.
V doktorskem delu vzpostavimo metodologijo in analitični pristop, ki nam omogočata preučevanje vpliva akustičnih vzbujanj in hidrodinamskega strižnega toka na interno, rotacijsko in konformacijsko dinamiko bioloških makromolekul. Za opis interakcije tekočinskega toka z biomolekulami, pa moramo sistemu omogočiti, da z okolico izmenjuje snov, gibalno količino in energijo. Primerno simulacijsko tehniko predstavlja odprta simulacija molekulske dinamike [ang. open-boundary molecular dynamics (OBMD)], saj omogoča ravnovesne in neravnovesne simulacije sistema v velekanoničnem ansamblu. V simulacijah OBMD zunanje robne pogoje vpeljemo preko dodatne zunanje sile. V doktorskem delu metodo OBMD razširimo tako, da omogoča simulacije širjenja zvočnih valov v tekoči vodi, ki jo opišemo z mezoskopskim modelom disipativne delčne dinamike [ang. dissipative particle dynamics (DPD)].
Z izračunom časovnega poteka gostotnih variacij zvočnih valov v teraherčnem (THz) frekvenčnem območju pokažemo, da je naša metodologija zmožna opisati širjenje zvoka na kontinuumski skali.
Razvito metodologijo uporabimo tudi za vzbujanje nizkofrekvenčnih normalnih načinov nihanja proteina in ugotovimo, da vzbujanje z akustičnimi valovi ustrezne frekvence vzbudi njegovo interno dinamiko. Poleg tega protein izpostavimo še strižnemu toku različnih jakosti in raziščemo njegovo rotacijsko in konformacijsko dinamiko. Prikažemo, da se protein v strižnem toku zvija in razvija, pri čemer je obseg razvitja odvisen od jakosti strižnega toka. Izračunamo tudi, da se sučni del vibracijskega prispevka pri višjih strižnih hitrostih poveča, kar se odraža tudi v večji kotni hitrosti biomolekule in kar potrdimo z analizo prispevkov translacijske, rotacijske in vibracijske energije k skupni kinetični energiji biomolekule.
|